Varčna hiša
Prvo in osnovno vprašanje ob razmišljanju lastne hiše je: ˝Graditi hišo na klasičen način z zidaki ali se odločiti za leseno več ali manj gotovo hišo?˝ Odločilni dejavnik, ki tehtnico prevesi v prid leseni hiši je boljša energetska učinkovitost. Osnoven material takšne hiše je les, za katerega je znano, da je odličen toplotni izolator.
Slovenija je ena tistih držav, kjer so skoraj vse stanovanjske hiše tradicionalno sezidane. Predvsem zaradi vse večje energijske ozaveščenosti se je v zadnjih letih stanje sicer pričelo spreminjati v prid montažnim nizkoenergijskim ali celo pasivnim hišam, vendar v primerjavi z nekaterimi zahodnimi evropskimi ali skandinavskimi državami smo še daleč za njimi. V sosednji Avstriji je na primer 30% montažnih gradenj, v Skandinaviji pa kar celo 90%. Dejavnikov v prid gradnje montažne hiše je kar nekaj. Prvi je nedvomno varčnost hiše z energijo. Montažne stene so bistveno bolj izolirane kot klasične zidane, kjer večinski del širine stene zavzamejo votli zidaki in ostane le manjši del za izolacijski material. Čas od pogodbe z izvajalcem do končne vselitve je pri gradnji montažne hiše zelo kratek. V montažno hišo se lahko vselimo tudi že po dveh mesecih ali celo manj od pričetka njene gradnje. Zaradi tanjših sten je tudi boljša izkoriščenost prostorov (do 10%). Ker se pri gradnji ne uporablja vode, ni prisotnosti vlage. Vgrajeni so ekološki materiali – predvsem les, ki je dokazano eden najbolj zdravih materialov za bivanje. Zaradi različnih finančnih zmožnostih investitorjev ponujajo proizvajalci montažnih in lesenih masivnih hiš različno dokončane hiše in s tem seveda različne cene. Od popolnoma dokončane, oziroma tako imenovane »hiše na ključ«, pa do grobo dokončane, kjer je potrebno naknadno poskrbeti še za vse inštalacije, tlake, pleskanje sten in stropov, polaganje oblog, ipd. Pogosta odločitev je nakup hiše do IV. gradbene faze. Takšna hiša ima streho, stavbno pohištvo in celo fasado. Notranjost hiše pa je pripravljena za gradbeno obrtniška dela, ki jih pozneje postopoma opravljamo sami z najemom obrtnikov. Torej poteka nadaljnja oprema hiše na isti način kot pri klasični gradnji.
Prednosti montažne hiše
V Sloveniji še vedno prevladuje mnenje, da zidana zgradba predstavlja pojem trdnosti, varnosti in trajnosti, medtem ko montažni način pomeni cenen, nestabilen in enostaven objekt. To je povsem napačno prepričanje, kar potrjujejo naslednji številni dejavniki. Ena največjih prednosti montažne gradnje v primerjavi s klasično je v času gradnje. Zidanje in betoniranje stavbe pomeni moker način gradnje, kar zahteva potreben čas sušenja med postopki gradnje. Pri montažnem sistemu je čas izgradnje omejen le na čas montaže končanih elementov. Namreč izdelava vseh konstrukcijskih delov poteka namesto na gradbišču, v proizvodnih obratih. Čas gradnje gotove montažne hiše, v katero se investitor lahko vseli, traja od dva do šest mesecev. Rok izgradnje je odvisen predvsem od tega koliko denarja je investitor pripravljen odšteti na enkrat. Mediji pogosto prikazujejo vsakoletna razdejanja ameriških montažnih hiš, ki jih povzročajo orkanski vetrovi. S tem se vzbudi občutek, da montažna hiša ni varna pred hudimi neurji in potresom. Vendar ameriške lesene montažne hiše so povsem nekaj drugega kot sedanje sodobne evropske hiše. Ker so evropski modeli montažnih hiš dražji, so tudi kakovostnejši, bolj masivni in odpornejši na izredne vremenske razmere. Proizvajalci dajejo garancijo proti potresu celo do 9 stopnje MCS. Sicer lahko takšno stopnjo dosežejo tudi klasično zgrajene zgradbe, vendar samo s strogim upoštevanjem protipotresnih elementov v gradnji, kar pa se žal pogosto ne dogaja. Zaradi lahke lesene konstrukcije, montažna hiša lažje prenese potrese in je primerna za postavitev tudi na slabo nosilnem razmočenem terenu. Do 10% je pri montažni hiši boljša izkoriščenost prostorov, saj so stene tanjše. Ker se pri gradnji ne uporablja vode, ni prisotnosti vlage. Ta je v kombinaciji s plesnijo pogost problem zidanih zgradb. V montažno hišo so vgrajeni ekološki materiali – predvsem les, ki je dokazano eden najbolj zdravih materialov za bivanje. Lesena hiša omogoča zmožnost »dihanja stavbe«. Prodiranje zraka skozi porozne gradbene materiale kot je les (naravna difuzija) je najbolj naravna oblika prezračevanja bivalnih prostorov. Les namreč posrka odvečno vlago in jo v primeru potrebe oddaja v prostor. S tem je omogočeno vzdrževanje in uravnavanje enakomerne vlažnosti bivalnih prostorov. Življenjska doba sodobne montažne hiše je več kot 100 let, vendar je potrebno ob tem pripomniti da bo svojo resnično trajnost s časom še pokazala. Dokončna cena montažne hiše je v naprej znana, kar se za klasično zidano hišo ne more trditi. Višina stroškov se s podpisom pogodbe ne spreminja, ne glede na vnaprejšnje spremenjene situacije. Z kompletno izdelavo hiše si investitor prihrani čas in nešteto stresnih situacij ob iskanju različnih izvajalcev in dogovarjanja z njimi. Kljub temu, da je montažna hiša lahko celo do 15% ugodnejša kot zidana stavba, je ravno cena pogost vzrok, da se investitorji še vedno raje odločajo za klasično gradnjo. Namreč pri zidavi hiše poteka gradnja postopoma in v razmikih. Torej takrat, ko investitorju čas in denar to dopuščata. Pri gradnji montažne hiše je potrebno izvajalcu v nekaj mesecih poravnati vse finančne obveznosti. Običajno se s sklenitvijo pogodbe plača avans v vrednosti približno 60% končne cene. Investitorji takšno življenjsko naložbo praviloma financirajo z najemom dolgoročnega kredita. Banke nudijo različne bančne kredite z daljšo odplačilno dobo ali hipotekarni kredit. Nekateri ponudniki montažnih hiš v sodelovanju z bankami nudijo posebne ugodnosti, ki veljajo le za tovrstne investicije. Cena montažne hiše je odvisna od kakovostnega razreda in gradbene faze do katere je hiša izdelana. Cena III. podaljšane faze nižjega kakovostnega razreda je od 300 evrov naprej za kvadratni meter. Cena V. gradbene faze oziroma hiše »na ključ« višjega kakovostnega razreda je lahko 1000 in več evrov po kvadratnem metru.
Kaj je nizkoenergijska hiša?
Če smo v fazi načrtovanja nove hiše, naj ne bo dileme. Ta mora biti nizkoenergijska ali celo pasivna hiša. Edino takšna sistema hiš zadostujeta sedanjim vse višjim energijskim standardom. Nizkoenergijska hiša je tista zgradba, ki v enem letu porabi za ogrevanje od 40 do 60 kWh energije na kvadratni meter stavbne površine. Da se doseže nizko energijsko število, so potrebni dovolj dobro toplotno izoliran in zrakotesen ovoj zgradbe, zasteklitev s toplotno izolacijskim steklom in sodoben ekonomičen ogrevalni sistem. Velika večina sedanjih montažnih hiš ima toplotno izolacijo debelo od 15 do 30 cm. S svojo zelo dobro toplotno izoliranostjo se uvrščajo med nizkoenergijske objekte in tudi med pasivne. Vsekakor je investicija v nizkoenergijsko in še posebej v pasivno hišo precej večja kot v klasično stavbo. Vendar zaradi izredno nizkih energijskih stroškov se ta investicija z leti povrne. Poleg tega je v njej precej bolj zdravo in lagodno bivanje. Prednost takšne gradnje se kaže že s tem, da je v Avstriji, Nemčiji in Švici v zadnjih letih skoraj 100-odstoten letni porast takšnih hiš. S strani Eko sklada si je mogoče pridobiti tudi subvencije za tovrstno gradnjo.
Kaj je pasivna hiša?
Najbolj optimalno energijsko varčna stavba je pasivna hiša. Za pasivno hišo se šteje tisti objekt, v katerem se lahko tako poleti kot pozimi brez aktivnega ogrevalnega sistema doseže ugodno bivalno temperaturo. Za dosego tega so toplotnoizolacijske zahteve seveda zelo visoke. Vsi gradbeni elementi morajo imeti toplotno prehodnost manjšo od 0,15 W/m²K. Hiša ne sme imeti toplotnih mostov in mora zagotavljat zelo visoko zrakotesnost. Stavbno pohištvo mora biti zastekljeno z Uw pod 0,8 W/m²K. Nadaljnjo porabo energije v gospodinjstvu se lahko zmanjša tudi z uporabo energijsko varčnih gospodinjskih aparatov. Poraba energije v gospodinjstvu naj bi bila namreč minimalna (42-120 kWh/m²). Te zahteve ni mogoče doseči z dosedanjo klasično gradnjo, zato je potrebno o pasivni zgradbi razmišljati že v fazi projektiranja objekta. Pomembno je, da se v zimskem času z arhitekturo stavbe v čim večji meri izkorišča sončno energijo. Na južni strani hiše naj bo čim več zastekljenih površin z bivalnimi prostori, na severni strani pa čim manj steklenih površin s pomožnimi prostori. Optimalna postavitev hiše je v smeri od severa proti jugu. Za doseganje zahtev pasivne zgradbe mora biti fasadna izolacija stavbe debela vsaj od 30 do 40 cm, odvisno od uporabljenim materialov pri steni in izolaciji. Zaradi visokega tesnjenja pasivne zgradbe je potrebna vgradnja kontroliranega prezračevanja z rekuperatorjem. Z njegovo pomočjo se vrača toplota odpadnega zraka, kar že zadostuje minimalnim potrebam po ogrevanju stavbe. Vsekakor je investicija v nizkoenergijsko in še posebej v pasivno hišo precej večja kot v klasično stavbo. Vendar zaradi izredno nizkih energijskih stroškov se ta investicija z leti povrne. Poleg tega je v njej precej bolj zdravo in lagodno bivanje. Prednost takšne gradnje se kaže že s tem, da je v Avstriji, Nemčiji in Švici v zadnjih letih skoraj 100-odstoten letni porast takšnih hiš. S strani Eko sklada si je mogoče pridobiti tudi subvencije za tovrstno gradnjo.
Industrijska montažna hiša
Odvisno od sistema oziroma načina gradnje lahko razdelimo montažno hišo v tri različne skupine. Prva je industrijska, druge je skeletna in tretja masivna lesena hiša. Industrijsko montažno hišo lahko poimenujemo tudi velikostenski sistem gradnje. Namreč temelji na sestavljanju že gotovih kompletnih sten. Poglavitni odliki takšne gradnje sta hitra postavitev hiše in vnaprejšnja zagotovitev kakovosti izgradnje. Večina konstrukcijskih elementov takšne hiše se izdela v tovarni. S tem je zagotovljena natančnost izdelave. Praviloma je osnovna konstrukcija les. Stene takšne hiše so zgrajene iz lesenega okvirja, ki ga sestavljajo stebri in prečke različnih dimenzij. Za notranjo in zunanjo oblogo stene se uporabljajo različni materiali. Največkrat so to mavčno kartonske, mavčno vlaknene, iverne, lesno cementne ali OSB plošče. Večina takšnih plošč so zdravju neškodljive, so brez vonja in imajo dobro zvočno, toplotno in protipožarno zaščito. Vmesni prostor med zunanjo in notranjo ploščo je zapolnjen s toplotno in zvočno izolacijo. V ta namen se običajno uporablja stekleno ali kameno volno, pa tudi naravne materiale kot so celuloza, volna, bombaž in kokos. Največkrat je stropna plošča sestavljena iz lepljenih lesenih tramov, med katerimi je zapolnjena izolacija. Iz tovarne se celotne izdelane konstrukcijske dele pripelje z večjim tovornjakom na gradbišče, kjer se jih s pomočjo dvigala enostavno in hitro sestavi skupaj. Najprej se na betonsko ploščo sestavijo stene, zatem se zmontira še stropne elemente. Sledi še montaža sten nadstropja in strešne konstrukcije. Montaža takšne hiše je končana v dveh do treh dneh. Strešno konstrukcijo se čim prej prekrije s kritino. Zatem sledi izdelava fasade. Na fasadno lice stene so običajno pritrjene stiroporne plošče. Na te plošče se isto kot pri klasični hiši doda armirani omet in na koncu zaključni dekorativni omet. Napeljavo inštalacij se lahko prične takoj po postavitvi hiše. Sanitarne stene in strope se po napeljavi inštalacij prekrije z mavčnimi ploščami. Ne dolgo nazaj se je v montažni hiši vgrajeval mokri način estrihov, sedaj pa jih vse bolj nadomeščajo suhi estrihi. S tem gradnja montažne hiše poteka v vseh fazah resnično le s suhimi postopki.
Jeklena montažna hiša
Napredek tehnologije v svetovni jekleni industriji je omogočil tudi izvedbe jeklenih konstrukcij v namen bivalnih stanovanjskih enot. Stanovanjske hiše iz jeklene konstrukcije oziroma jeklene hiše so po svetu že kar nekaj časa poznane. Sedaj pa so se pričele uveljavljati tudi pri nas. Jeklo je trajen material, ki ima odlične tehnične lastnosti z natezno trdnostjo, premoščanjem velikih razponov, fleksibilnostjo in enostavnim vzdrževanjem. Njegova uporaba je smiselna tako iz ekonomskega, kot tudi iz estetskega, okoljskega in varnostnega vidika. Ker je jeklo reciklažno, jeklena montažna gradnja omogoča ekološko in čisto gradnjo. Prvenstvena odlika takšnega sistema gradnje je visoka protipotresna varnost in stabilnost objekta. Ker je jeklena konstrukcija ena najbolj trdnih konstrukcij, s katero lahko enostavno kombiniramo ostale materiale, je še toliko bolj primerna za bivalno stanovanjsko hišo. Gradnja jeklene konstrukcije hiše je dokaj enostavna in hitra. Ker se njo predhodno izdela v tovarniških prostorih, takšna gradnja še zdaleč ni tako izpostavljena vremenskim vplivom kot v primeru klasične zidane gradnje. Z izdelanim jeklenim skeletom v tovarni se njega pripelje na lokacijo gradnje hiše. Izurjena ekipa mojstrov zelo hitro sestavi konstrukcijo ter nadaljuje z gradnjo fasadnih in strešnih elementov. Tudi inštalacija jeklene montažne gradnje je hitra in enostavna. Čas gradnje jeklene hiše je lahko tudi do 3x hitrejši od klasičnega sistema gradnje. Učinkovito izolirana takšna jeklena hiša zagotavlja tudi zelo visoko energetsko varčnost objekta. S tem se lahko uvršča med nizkoenergijske in pasivne stavbe. Tehnologija gradnje omogoča uporabo visoko kvalitetnih materialov, na minimum pa zmanjšuje tudi uporabo nepotrebnih materialov. Iz estetskega vidika gradnja jeklene hiše omogoča zelo poljubno arhitekturno obliko stavbe, ki z svojim elegantnim, enostavnim in barvitim videzom odraža trend sodobnega arhitekturnega oblikovanja. Zaradi trdne konstrukcije stavba omogoča tudi večjo površino steklenih elementov oziroma sten, kar še toliko bolj podari njen estetski videz.
Zakaj izbrati leseno hišo?
V Sloveniji je masivna lesena hiša za enkrat bolj poznana kot počitniška ali vikend hišica. Vendar se tudi bivalna lesena hiša vse bolj uveljavlja. Že v prihodnjih letih se ji obeta visok porast. Znano je, da je les zelo dober izolator. Celo tako dober, da dovolj široka zunanja lesena stena zadošča tudi sedanjim zahtevam po toplotni izolaciji. Poleg tega je les naraven in edini obnovljiv gradbeni material. Na srečo v Sloveniji razpolagamo z velikim virom lesa, saj je kar 63% celotne površine poraščene z gozdom. V primerjavi z opečno ali betonsko steno je lesena ne samo boljši toplotni izolator, temveč les daje tudi boljši občutek topline. Za dovolj ugodno počutje je v zidanem objektu potrebna temperatura od 22 do 24°C. V leseni hiši pa za isto počutje zadostuje že od 18 do 20°C. Prednost lesene hiše v primerjavi z zidano je tudi v hitrejši izgradnji. Večina sedanjih mojstrov postavi leseno hišo že v nekaj tednih. Za les je značilno, da ima odlične filtracijske značilnosti, zato je bivalna klima bolj zdrava kot v zidanem objektu. Masiven les s svojo naravno strukturo, barvo in vonjem protistresno vpliva na človekovo počutje. Ker les vpija neprijetne vonjave, je v takšnem objektu vedno značilen vonj po lesu. Ker lesene stene omogočajo dihanje stavbe, je lesena hiša bolj odporna na plesen kot zidana. Ker se prah ne poseda na lesene površine, se v takšni hiši ne praši, kar je sicer večni problem v zidani zgradbi. V primerjavi z opeko in betonom je lesena konstrukcija lažja in elastičnejša, zato je precej bolj odporna na potresne sunke. Vedeti pa je potrebno, da je za izgradnjo lesene hiše potrebna še večja strokovnost kot pri zidani zgradbi. Le najboljši mojstri znajo izdelati kvalitetno leseno hišo, ki je vredna svojega imena. V kolikor ni izbran pravilen les, obstaja nevarnost posedanja hiše. Vsi leseni elementi morajo biti ustrezno zaščiteni, sicer so lahko tarča insektov in glodalcev. Odvisno od uporabe vrste lesa je življenjska doba lesene hiše različna. Hiša iz domačega smrekovega lesa ima dobo približno 100 let. Masivnejši elementi gostejšega lesa kot je cedra ali macesen doživijo dobo precej preko 100 let.
Kaj je masivna lesena hiša?
Ker ima lesena masivna hiša povsem drugačen način gradnje, pa tudi njen videz v primerjavi z montažno modularno hišo je lahko različen, niti ne sodi v skupino montažnih objektov. Pod leseno masivno hišo se razume, da so stene izdelane iz masivnega lesa. Glede na način izdelave in uporabo lesa je poznanih več različnih tipov masivnih lesenih hiš. Lesena konstrukcija hiše je lahko sestavljena iz križno lepljenih masivnih plošč, iz enosmerno lepljenih masivnih plošč, ali pa je sestavljena iz brun, ki se na mestu montaže sestavljajo ena na drugo v konstrukcijo stene objekta ter ena ob drugi v konstrukcijo medetaže. Slednji način izdelave lesene hiše oziroma tako imenovane kladne gradnje je poznana pod izrazom brunarica. Vidna površina brune je lahko obdelana polkrožno ali ravno. Odvisno predvsem od velikosti objekta so debeline brun lahko različne. 7 cm debele brune so primerne za manjše počitniške hišice, debelejše 10 in več cm brune pa se uporabljajo za stene stanovanjskega objekta. Da se zadovolji energetskim zahtevam je za stanovanjsko leseno hišo priporočljiva uporaba vsaj 16 cm debelih brun, ki so običajno še dodatno izolirane z izolacijskim slojem in notranjo leseno oblogo. Z uporabo 21 cm debelih brun v zunanji steni objekta se doseže zadostno toplotno prehodnost stavbe (0,60 W/m²K). Na vogalih sten so brune medsebojno povezane. Tesarski mojstri uporabljajo različne sisteme vezave brun. Sistem vezave s peresom in utorom je pogost način. Poznan sistem vezave brun je s križnim spojem. Ta omogoča dobro statiko objekta. Pri uporabi debelejših brun so v največ primerih pravokotne brune zlepljene iz treh ali več slojev. Sistem lepljenih brun omogoča boljšo statiko objekta in s tem gradnjo višjega objekta. Zaradi zahtevnejše in zamudnejše obdelave je uporaba lepljenih elementov približno četrtino dražja od klasičnega sestavljanja brun. Masivne hiše izdelane iz križno lepljenih plošč so eden novejših in sodobnih načinov izdelave lesenih masivnih objektov. Zaradi delovanja in šibkosti lesa v pravokotni smeri, so pred slabimi 20-timi leti v Avstriji in Nemčiji razvili križno lepljene plošče, ki se izvajajo v treh in več slojih. Ta tehnologija je bila v zadnjih letih prepoznana kot vodilna, zato so razvili proizvodne linije, kjer se izdelujejo križno lepljene plošče do širine 3,5 m in dolžine preko 20 m. Najtanjše konstrukcijske trislojne plošče so debeline okoli 6 cm, do sedaj najdebelejše zlepljene za mostne konstrukcije pa so bile 17 slojne debeline preko 0,5 m. Iz teh plošč projektantski tim izreže vse sestavne dele konstrukcije, ki se nato z računalniško vodeno CNC tehnologijo razrežejo z milimetrsko natančnostjo v sestavne elemente objekta (vse stene, medetažne plošče, strešne plošče, nosilci, stopnice). Vsi elementi se nato po zahtevanem zaporedju zložijo na kamione, kjer se nato po montažnem načrtu zmontirajo v konstrukcijsko celoto. Takšna gradnja je zelo hiter način gradnje objekta, običajna hiša je sestavljena v dveh dneh, sistem pa omogoča gradnjo izjemno visokih objektov. Tako je najvišji 10 etažni objekt oz. stolpnica v celoti izdelana iz križno lepljenih plošč (tudi jašek za dvigalo in stopnišče) bila postavljena leta 2012 v Melbournu v Avstraliji. Sistem ima zelo dober potencial, saj je najbližja in najboljša alternativa klasični gradnji, ima vse prednosti, ki so bile prej naštete za druge vrste lesenih konstrukcij, ima odlično fleksibilnost in konstrukcijske zmožnosti. Tako je na primer ta sistem zaradi masivnega ovoja zelo zrakotesen in s tem zlasti primeren za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo objektov. Zaradi dobre masivnosti in celovitosti je požarno zelo odporen in ima odlično potresno varnost. V tem sistemu lahko statiki rešujejo konstrukcijske zasnove, ki so tudi v armiranem betonu in v jeklu težko rešljive. Tako se v določenih državah že projektirajo stavbe iz križno lepljenih plošč preko 20 etaž. Za gradnjo masivne lesene hiše je po zakonu potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje, katerega na podlagi vloge in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izda pristojna upravna enota. Predhodno je potreben betonski temelj in talna plošča. Pogosta opcija je kombinacija zidane kletne etaže z betonsko stropno ploščo, nad katero je zgrajen leseni del hiše. Večina proizvajalcev lesene in stropne elemente z ostrešjem sestavijo že v delavnici. Stene vsebujejo okna, vrata in vso potrebno inštalacijo v ognjevarnih ceveh. Na gradbišču izdelane elemente s pomočjo dvigala med seboj le sestavijo. Predvsem manjši tesarski mojstri konstrukcijo sestavljajo na terenu. Podobno kot ostali modeli hiš je seveda tudi lesena masivna hiša lahko dokončana do različne gradbene stopnje. Torej je možen tudi dogovor gradnje hiše na ključ, ki je pripravljena za vselitev. Zaradi večje konkurenčnosti ponudnikov lesenih hiš so se te pocenile. Nekdaj je veljalo, da je takšna hiša bistveno dražja kot klasična zidana. Glede na končno ceno pa je sedaj že primerljiva z zidanim objektom.
Kaj je lesena skeletna hiša?
Skeleten način gradnje hiš ima sicer že zelo dolgo tradicijo (več kot 300 let). V Sloveniji je postal aktualen šele pred nedavnim. V prihodnosti pa bo tovrsten sistem na našem trgu še močno pridobil na veljavi. Vsekakor je ta eden izmed najbolj kakovostnih načinov gradenj hiš na sploh. Osnova takšnega lesenega objekta je skelet oziroma ogrodje, ki je sestavljeno iz lesenih stebrov in nosilcev. Ti so izdelani iz lamelno lepljenega lesa. Ob tem je pomembno, da je les posušen tako, da se ta ne zvija, ne poka in mu ni potrebna dodatna zaščita pred insekti. Takšno ogrodje je statično samostojno, v neodvisnosti od konstrukcijskih plošč. Stavbna konstrukcija je samonosna in ločena od stenskih elementov. S tem stene nimajo nosilne funkcije. Ker je tako dopuščeno večje število steklenih površin je večji potencial pasivnega sončnega ogrevanja. Tesarski mojstri za gradnjo skeletne hiše uporabljajo preizkušene stare načine lesnih zvez. Nekdaj so se te lesne povezave izdelovali ročno, danes pa je podprta z računalniško tehnologijo. V računalniškem programu se izdela osnutek celotne lesene konstrukcije. Za izdelavo se uporablja dolžinsko lepljen les, katerega se na računalniško vodenem stroju obdela v želene dimenzije. Na gradbišču se posamezne kose sproti sestavlja v elemente. Zaradi tega je takšna gradnja primerna tudi za terene, ki niso dostopni za večje tovornjake. Lesen skelet je lahko z zunanje ali notranje strani viden, lahko pa je z obeh strani zaprt z različnimi materiali kot so polni predizdelani elementi, steklo, ipd. Zunanja fasadna stran je obložena z lesnovlaknenimi ploščami, notranja stran pa z OSB ploščami. Prazen prostor znotraj skeletne stene se zapolni s postopkom vpihovanja razsute izolacije lesnih ali celuloznih kosmičev. V primerjavi s stekleno in kameno volno ali stiroporjem ima takšna izolacija 4 krat daljši zamik prehoda toplote skozi zunanji zid hiše, kar v poletnem času prepreči pregrevanje prostorov. Poleg tega ima skeletna hiša z enako debelim zidom kot zidana stavba, debelejši izolacijski sloj. S tem se takšna hiša uvršča med nizkoenergijske in celo pasivne zgradbe. Poleg že omenjenega energijskega učinka ima skeletna hiša zmožnost samostojnega uravnavanja vlage znotraj prostorov (difuzijska odprtost). Hiša ima tudi odlično konstrukcijsko trdnost. Brez dodatnih elementov (razne montažne plošče) že sama po sebi trdno stoji. Pritrjene OSB plošče le še dodatno prispevajo k še boljši trdnosti stavbe. Takšna gradnja poteka brez prahu in z minimalnimi gradbenimi odpadki, predvsem pa je bistveno hitrejša kot zamudno betoniranje in zidanje. Tako kot masivna lesena hiša je tudi skeletna zaradi svoje lahke in elastične konstrukcije potresno visoko odporna. Zrakotesnost zgradbe se doseže z zatesnitvijo vseh stikov na parnih ovirah in predelih z možnostjo izgubljanja toplotne energije iz stavbe. S tem se prepreči tudi pojav plesni. Prezračevanje hiše se doseže s prisilnim prezračevanjem preko rekuperatorja. Notranje stene skeletne hiše se obloži z mavčnimi ploščami. Preko zunanjih plošč se lahko izdela klasično kontaktno paropropustno ali leseno prezračevano fasado.
pripravil: M.A.
