Nova okna in vhodna vrata

Bistveno izboljšana izolacija, boljša odpornost na vremenske vplive, možnosti prilagodljivosti različnim okenskim odprtinam in s tem atraktivnejši njihov videz so le eni od glavnih vzrokov, da so se v številnih slovenskih hišah v zadnjih dveh desetletjih pojavila nova okna.

Okna in vhodna vrata še izpred dveh desetletij nazaj so bila v slovenskih hišah v veliki večini lesena in precej manj kvalitetno izdelana kot so sedanja lesena okna. Še največji problem je bila njihova slaba toplotna izolativnost. Ta je sicer takratnim potrebam nekako zadostovala. Cene kuriv so bile neprimerno manjše od današnjih, bistveno slabše so bile tudi karakteristike toplotnih izolacij stavb in seveda zahteve s strani zakonodaje so bile precej manjše.
Danes je seveda povsem druga slika. Stroški z ogrevanjem hiše so se od leta 1998 potrojili. Visoke cene vseh vrst kuriv nas enostavno prisilijo, da čim prej zamenjamo stara netesna okna z novimi. Če bomo odlašali z menjavo stavbnega pohištva na boljše čase, si bomo s tem naredili le medvedjo uslugo. Preko zime bomo na račun netesnih oken potrošili bistveno več toplotne energije kot bi jo sicer z novim stavbnim pohištvom. Slaba izolacijska okna prispevajo kar skoraj 40% vse izgubljene energije v stavbi. Torej s takšnimi okni dobesedno mečemo denar »skozi okno«. V povprečju lahko pri stanovanjski hiši, ki ima vseh skupaj 25 m2 sodobno zastekljenih površin, prihranimo na leto približno 400 litrov kurilnega olja. To je sicer odvisno od okenske zasteklitve in vrste okenskega profila in materiala.

Obnova starega okna

Slovenski lastniki stanovanj se praktično vedno odločajo za popolno zamenjavo starih oken z novimi. Vendar, če je okno staro, še zdaleč ne pomeni, da je tudi dotrajano. S sedanjimi postopki kompletne obnove lahko takšno prenovljeno okno dosega izolacijske učinke, ki so povsem primerljivi novemu oknu.
Sodobna izolacijska stekla so proizvajalci oken pričeli vgrajevati šele po letu 2004. Veliko lastnikov pa je zamenjalo stara z novimi lesenimi in tudi že plastičnimi okni že po letu 1990, ko so se standardno uporabljala klasična termopan stekla, brez plina in emisijskega premaza. Danes so takšni okenski okvirji po večini izolacijsko zadovoljivi, stekla pa še zdaleč ne. Izolacijsko steklo ima izolacijski faktor 1,1 W/m2K in tudi manj. Staro klasično termopan steklo pa ima skoraj 3 W/m2K. V takšnem primeru je vsekakor bolj smiselna obnova starega okna z zamenjavo stekla kot pa kompletna zamenjava okna.
Ena izmed novejših praktičnih in hitrih rešitev prenove starega okna je tudi nadgradnja aluminijastega sistema na obstoječe leseno okno. Na celotni zunanji del okna se vgradi posebno ALU masko. S tem tako rekoč postane kombinirano ALU-leseno okno in je z zunanje strani popolnoma zaščiteno pred vremenskimi vplivi. ALU maska je lahko v številnih barvnih tonih po RAL lestvici. Takšna maska je sicer primerna tudi za zaščito novega lesena okna.
Kompletna obnova starega vezanega okna poteka tako, da se oba krila najprej razstavi. Obstoječa stekla se iz okvirja odstrani. Podrobno se pregleda leseni okvir. Poškodovana mesta se izreže iz okvirja in se jih popravi z lesenim kitom ali smolnicami. Če je bilo okno povešeno, se okvirje pobrusi. Vse razstavljene okenske lesene dele se prebarva v dveh ali treh slojih. Okenska krila se nazaj sestavi in skupaj privije. Po celotnemu delu notranjega okvirja se vgradijo L letve in na to mesto še novo izolacijsko steklo. Okno se obesi na okvir in naravna okovje. Če so odkapne letve poškodovane, se jih sanira ali zamenja z novimi. Na koncu postopka se zamenja še tesnila. Če okno ni imelo izdelanega utora za tesnilo, se predhodno še njega izdela. Novo tesnilo mora biti dobre elastičnosti in seveda pravilne dimenzije. Manj elastična so gumijasta in PVC tesnila. Precej boljše tesnilo je izdelano iz silikonske mase. Ta ima enako prožnost tako v zimskem kot letnem času. Ker je silikonsko tesnilo odporno proti vsem vremenskim vplivom, UV žarkom in staranju, se s tem precej manj deformira kot ostale vrste tesnil.

Pravilna vgradnja okna

Ko krila oken nič več zadostno ne tesnijo, je prvi znak, da so okna v naši hiši dotrajana in je čas za njihovo zamenjavo. Ravno tesnjenje okenskih kril je za toplotno izolacijo stanovanja zelo pomembno. Še zlasti, če je površina oken glede na volumen prostora velika. Z zmanjševanjem izmenjave zraka z 1,2 na 0,7 krat na uro lahko prihranimo pri hiši s prostornino 300 m3 na leto približno 3.200 kWh toplote oziroma 320 litrov kurilnega olja.
Primeren čas za menjavo oken je v spomladanskem in jesenskem času, oziroma takrat, ko niso prevelike temperaturne razlike znotraj in zunaj stavbe. Da bo adaptacijski poseg dosegel svoj namen, je vsekakor priporočljivo, da se zamenja vsa stara okna v stavbi in ne le določene. Nekateri investitorji imajo pomisleke, da ne bodo pravilno izmerili okenske odprtine. Ta bojazen je odveč, saj še pred izdelavo oken praviloma vsi obrtniki pridejo sami na mesto adaptacije natančno izmeriti vse okenske odprtine. Mi lahko odprtine predhodno izmerimo le informativno za izdelavo predračuna.
Nepravilna vgradnja okna z nezadostnim tesnjenjem ob stiku okenskega okvirja z zidom še vedno pogosto predstavlja najbolj šibko točko pri novo vgrajenem oknu. V zadnjih desetih letih je tako kot izdelava okna tudi njegova montaža izredno napredovala. V javnosti najbolj poznan in razširjen način vgradnje oken je bil s pomočjo polnjenja poliuretanske pene (PUR) in zagozd. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah predpisuje popolno zatesnitev stavbe. To zahtevo bomo dosegli le, če bodo popolnoma zatesnjene tudi vse rege med okni in stenami. Ker z uporabo poliuretanske pene na stikih okenskega okvirja in zidne odprtine nastajajo toplotni mostovi, takšen način izvedbe ne zadostuje sedanjim zahtevam. Vendar, ker je način vgradnje okna s poliuretansko peno cenovno ugodna opcija, se pri nas njega še vedno množično uporablja.
V zahodnih evropskih državah, predvsem v Nemčiji je že nekaj zadnjih let sodobna montaža oken po standardu RAL obvezna praksa. Po njenih navodilih so okna vgrajena na takšen način, da na nobenih mestih ni toplotnih mostov. Za takšno montažo se lahko uporabljajo le ustrezni certificirani materiali, monterji pa morajo biti ustrezno izobraženi.
Pomembna lastnost vgradnje okna po RAL smernicah je ta, da se izolacijo med robom okna in zidu ohrani suho. Režo med oknom in zidom se zapolni s toplotno izolacijo. Ta je lahko katerakoli, tudi poliuretanska pena. Prehod vlage tako z notranje kot zunanje strani se prepreči z vgradnjo parozapornega tesnila oziroma folije. Na trgu je v ponudbi več različnih vrst tesnil. Ob izbiri je pomembno, da imajo ta certifikat za vgradnjo po RAL standardu.
Pri nizkoenergijskih in pasivnih hišah je vgradnja oken po RAL standardu že kar obvezna. Že v bližnji prihodnosti pa bo takšen način montaže standard tudi pri klasično grajenih hišah.
Zadostno tesnjenje gradbenih reg je najbolj pomemben element pri montaži okna. Ob tem velja pravilo, da mora tesnilo na zunanji strani preprečevati vdor vetra in dežja, mora pa biti paroprepustno. Tesnilo na notranji strani mora biti paroneprepustno in zračno.

Novo leseno okno

Le dve desetletji nazaj je bila odločitev glede materiala iz katerega je izdelano okno, povsem enostavno, saj se je za stanovanjske hiše uporabljal skoraj izključno les. Že nekaj zadnjih let pa je izbira glede materiala vse bolj težka, saj posamezni materiali med sabo kar tekmujejo kateri ima boljše karakteristike.
Delež lesenih oken se je iz njihove popolne dominacije do danes zmanjšal le še na tretjino. Torej nekaj več kot 30% od vsega stavbnega pohištva v slovenskih hišah je še lesenih oken. Kljub njihovemu upadu v prihodnosti ni bojazni, da bi lesena okna izginila iz slovenskih hiš. Les je edini 100% naravni material, ki se uporablja za stavbno pohištvo in ima najboljši izolacijski koeficient v primerjavi s PVC-jem ali aluminjem. Poleg tega ima sedanje sodobno leseno okno tudi nekaj drugih odlik, s katerimi se lahko dokaj uspešno zoperstavlja aktualnemu PVC-ju in aluminiju. To sta predvsem dobra gradbeno-fizikalna lastnost in zaradi naravnega videza - boljše prilagajanje okolici.
Prepričanje, da je leseno okno glede oblik in velikosti manj primerno kot PVC ali ALU okno, v resnici ne drži. Les je svojo trdnost v gradbeništvu dokazoval že v stoletni preteklosti. Poleg tega je enostavna obdelava ena njegovih poglavitnih odlik. Zato skoraj ni omejitev kar se tiče velikosti in oblik lesenega okna. Ob tem velja predpostavka, da se uporabljajo primerni profili (lepljeni).
Nekateri so tudi mnenja, da leseno okno ne zagotavlja dovolj dobre toplotne prehodnosti, kar zopet ne drži. Če na primer v stavbo vgradimo lesen okenski okvir z debelino 70 mm in s plinsko polnjeno zasteklitvijo (U=1,1 W/m2K) je skupna toplotna prehodnost okna 1,4 W/m2K. Toplotna prehodnost klasičnega lesenega okvirja se lahko okvirno primerja s toplotno prehodnostjo PVC okna s tri komornim sistemom. Ob tem je potrebno omeniti, da je toplotna prehodnost kateregakoli okna v veliki večini odvisna od vrste zasteklitve, saj steklo predstavlja daleč največjo površino okna.
Z razliko od umetnih materialov naša lesena okna proizvajalci v celoti izdelajo v Sloveniji. To velja za celoten postopek. Od posekanega drevesa do končnega izdelka. S tem je nadzor nad izdelavo lažji in bolj transparenten. Slovenska lesena okna so po večini izdelana iz lesa iglavcev kot je smreka, macesen ali bor. To so mehke vrste lesa, ki jih je možno lažje oblikovati. Zaradi ugodne cene se najbolj pogosto uporablja smreko.
Sodobno leseno okno je v nasprotju z okni iz drugimi materialov, sposobno difuzije pare. Slednja je pomembna zaradi mikroklime v zaprtih prostorih. Skozi leseni okvir se namreč lahko sprošča odvečna vlaga, ki se z dihanjem, znojenjem in porabo sanitarne vode ustvarja v spalnici, kopalnici ali kuhinji.
Marsikateri investitor se bo odločil za novo leseno okno tudi zaradi možnosti koriščenja nepovratnih finančnih sredstev s strani državnega Eko sklada. Ta subvencija velja edinole za menjavo lesenega stavbnega pohištva. Višina nepovratnih finančnih sredstev znaša 20% celotne naložbe v novo stavbno pohištvo, vendar ne več kot 100 EUR na kvadratni meter okenske površine. To velja ne glede na količino zamenjane kvadrature okenskih površin. V prejšnjem razpisu je bila sicer omejitev na maksimalno 30 m2 kvadrature zamenjanih oken. Vgradnja oken po smernicah RAL standarda je pogoj za dodelitev subvencije.
Potreba po večkratnem rednem vzdrževanju okna, njegovi požarni neodpornosti, občutljivosti lesa na vodo ter možnost skrivljenja in povešenosti okvirjev so slabe lastnosti lesenega okna. Les je naraven material, zato se ob vplivu različnih temperatur ta lahko zvije in povesi. Za sodobna lesena okna se uporabljajo lepljeni profili, s katerimi se onemogoči delovanje lesa in prepreči nastanek rež med krilom in okvirjem okna, kar je bila največja napaka starejših oken.
Prisotnost vode je druga večja nevarnost za hiter propad lesenega okna. Zaradi tega je nujno potrebno na vsakih nekaj let redno prebarvati vse lesene površine okna z zaščitnim lakom. Predvsem zunanja stran okna je najbolj problematična, saj je ves čas neposredno izpostavljena različnim vremenskim pogojem. Lesen okenski okvir mora imeti vgrajen dovolj širok odkapni profil, ki prepreči vdor vode v notranjost.
Zgradba lesenega okna je povsem drugačna kot pri PVC oknu. Medtem, ko je slednji izdelan iz profilov in je torej notranjost okvirja votla, je pri lesenem okvirju polna. Posledično s tem pomeni, da toplotna prehodnost lesenega okvirja sorazmerno narašča z večanjem njegove debeline.
V primeru, da je adaptirana hiša starejšega letnika, je ta lahko ovrednotena kot kulturna dediščina ali razglašena za kulturni spomenik. Informacijo o morebitno spomeniško zaščitenem objektu lahko pridobimo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Še ne dolgo nazaj se je marsikateri takšen objekt obnavljal v neskladju s predpisi spomeniško zaščitenega objekta. Tako so se na primer namesto lesenih oken vgrajevala PVC okna. Obnova spomeniško zaščitenega objekta marsikdaj vključuje tudi dokaj zahtevno izdelavo replik obstoječih lesenih oken. S sedanjo sodobno tehnologijo in inovativnimi pristopi je že kar nekaj slovenskih proizvajalcev lesenih oken kos tudi takšnemu strokovnemu podvigu. Na ta način je zunanje okno izdelano po starih metodah in oblikah, notranje pa se s sodobnimi izolativnimi materiali in tehnikami lahko povsem kosa z sedanjim energijsko učinkovitim stavbnim pohištvom.
Kljub temu, da je izdelava replik obstoječih lesenih oken dokaj visoka investicija, je še vedno cenovno ugodnejša kot restavriranje starega stavbnega pohištva. Za slednje se odločajo predvsem investitorji starih sakralnih objektov, gradov in ostalih pomembnih poslopij kulturne stavbne dediščine.

Novo PVC okno

Tako na svetovnem kot na našem trgu stavbnega pohištva so zadnjih dvajset let pravi razcvet doživela PVC okna. Razlog njihove hitre dominacije na stanovanjskih hišah in tudi ostalih objektih je v številnih pozitivnih lastnosti, ki se jih ne more zanemariti. Poglavitne so predvsem enostavno vzdrževanje z majhnimi stroški, dolga življenjska doba, dobra toplotna izolativnost, ugodna cena in odlična odpornost na vremenske vplive. Kljub mnogih pozitivnim lastnostim imajo tudi PVC okna nekatere pomanjkljivosti kot so na primer nezmožnost odprave težjih poškodb, hladen material na otip in nenaravnost materiala.
Ugodna cena je še vedno eden največjih razlogov, da se PVC stavbno pohištvo tako pogosto uporablja. V zadnjih dveh desetletjih se je cena močno znižala, tako da je sedaj povsem konkurenčna oziroma celo nižja od cene lesenih oken. Močan argument za v prid PVC oknom je tudi njihovo enostavno vzdrževanje. Čeprav je v javnosti splošno prepričanje, da tovrstnih oken sploh ni potrebno vzdrževati, temu ni povsem tako. Pogonski mehanizem iz kovine je potrebno enkrat letno podmazati z oljem. Res pa je, da barvanje oken ni potrebno in se občasno umazane dele okvirja le enostavno obriše z mokro krpo.
Znano je, da je PVC okenski okvir v prerezu votel. Notranja votlina je razdeljena na več komor. Ko se govori o PVC oknih, proizvajalci radi poudarjajo število komor, ki naj bi bistveno prispevali k toplotni prehodnosti okna. Sedanji okenski okvirji so po večini petkomorni, ki dosegajo razmeroma nizko U vrednost, katera je 1,2 W/m2K. V ponudbi so tudi šest ali sedem komorni sistemi s še nekaj manjšo toplotno prehodnostjo. Potrebno pa je poudariti, da za višino stopnje toplotne izolacije ni krivo le število komor. Ob tem sta debelina krila in okvirja ravno tako pomembna. Proizvajalci imajo v ponudbi PVC profile različnih debelin. Najtanjši profili so debeline 60 mm, najbolj debeli pa celo 120 mm. Slednji profili so namenjeni zlasti za pasivne hiše. Največ je v ponudbi 70 in 74 mm debeline PVC okvirjev.
Naši ponudniki PVC oken na izbiro kakovostnega profila niti ne morejo vplivati, saj vsa sedanja tovrstna okna izdelujejo iz uvoženih profilov. Kljub temu glede tega ni bojazni, saj so sedanji PVC profili praviloma na zadostni kakovostni ravni. Tako naj bi bili popolnoma odporni na UV žarke in na staranje materiala. Nekateri kvalitetnejši proizvajalci zagotavljajo na standardne bele PVC profile 10 letno garancijo na obstojnost istega barvnega odtenka. Možne so tudi ostale barve plastičnih okvirjev, vendar proizvajalci za takšne profile zagotavljajo krajšo garancijo (v povprečju 3 leta). Namreč v tem primeru so profili prevlečeni z barvno folijo ali so naknadno prelakirani.
V namen preprečevanja izdelave slabo kakovostnih PVC profilov se je iz Nemčije k nam razširil nemški RAL standard, ki ima kar precej ostre zahteve po kvaliteti materiala in tudi načinu vgradnje okna. Po njegovih zahtevah morata biti debeli zunanji steni na zunanji in notranji strani okvirja 3 milimetre, zgornja in spodnja stena pa 2,7 mm.
Pri izbiri PVC oken je pozornost potrebno nameniti še tesnjenju in možnosti zračenja. Proizvodnja sedanjih PVC profilov omogoča vstavljanje tesnil že med postopkom izdelave profilov. Ker so s tem tesnila fiksno vpeta in na vogalih zavarjena, ostanejo tesnila stalno v svojem ležišču. Tesnilo mora biti izdelano iz dovolj vzdržnega in elastičnega materiala, kot je silikonska masa ali EPDM guma. Po večini so sedanji okenski okvirji z dvojnimi tesnili, že kar nekaj proizvajalcev pa ponuja sisteme s trojnim tesnjenjem. Vendar bolj kot število tesnil je za zadostno tesnjenje pomembna kvaliteta tesnila.
Z razliko od lesa PVC profili niso paropropustni. Zaradi tega so vse pogostejše zahteve po dodatnem prezračevanju bivalnih prostorov. Nekateri proizvajalci PVC oken ponujajo sisteme, ki omogočajo avtomatsko zračenje v okvirju.

Novo ALU okno

Glede stabilnosti in trajnosti je aluminjasto okno nedvomno eno najbolj kvalitetnih, vendar ta kvaliteta zahteva tudi višjo ceno. Poleg tega ima tudi aluminijasto okno nekatere pomanjkljivosti. Te se kažejo predvsem v hladnem materiala na otip, nezmožnosti odprave večjih poškodb in slabši toplotni prehodnosti. Toplotna prehodnost aluminijastega okvirja je od 1,4 do 2,6 W/m2K.
Aluminij je kovina in zato velik toplotni prevodnik. Z namenom zmanjšanja toplotne prehodnosti se v aluminijast profil vgradi termočlen. To je običajno distančnik iz toplotnoizolacijskega materiala kot je trdi silikon ali votli polikarbonat. S tem se prepreči pojav toplotnega mostu, ki nastane v zastekljenem delu zaradi večje toplotne prevodnosti aluminija v primerjavi z zrakom ali plinom. Termočlen se vgradi med notranji in zunanji aluminijasti profil, tako da ta dva neposredno povezuje. Sam prostor med profiloma je večinoma prazen. V namen boljše toplotne prehodnosti takšnega okna se prostor kjer je termočlen, izpopolni s termoizolacijsko peno.
Aluminij kot material je lahek, a hkrati čvrst. Njega je možno zelo natančno obdelati. To je pri okenskih sistemih, za katere se zahteva natančna izdelava, še posebej dobrodošlo. Pomembna odlika aluminija je tudi v popolni odpornosti na rjo. Njegovo vzdrževanje je podobno kot pri PVC oknu. Občasno se okvir obriše s krpo, kovinske mehanizme pa namaže z oljem. V primeru obledelosti barve se aluminijast okvir enostavno spolira s pomočjo polirne paste. Življenjska doba aluminijastega profila je praktično neomejena. To je tudi ena največjih prednosti v primerjavi z ostalimi materiali. Poleg tega je aluminijast okenski okvir možno prebarvati praktično v katerokoli barvo. Za videz strukture lesa se uporabi posebno barvno folijo, ki se jo zapeče na aluminijast profil.

Novo kombinirano okno

Nekateri proizvajalci oken že nekaj časa ponujajo sisteme s kombinacijo materialov. Na ta način se reši problem izbiranja pri vseh tistih graditeljih, ki se ne morejo odločiti ne za en ali drug material. V največ primerih je takšno okno izdelano iz lesenega okvirja, ki je z zunanje strani zaščiten z aluminijastim profilom. S tem je les maksimalno zaščiten pred neposrednim vremenskim vplivom. Za dosego zadostnega prezračevanja je med lesenim okvirjem in aluminijasto oblogo prazen prostor. Aluminijasta obloga na zunanji strani okna ne vpliva na slabšo toplotno prehodnost okna.
Kombinirano okno je celo do 40% dražje v primerjavi z lesenim oknom. Vendar takšno okno je tudi najbolj kvalitetno skoraj v vseh pogledih, saj združujejo dobre lastnosti različnih materialov. Tako imamo na notranji strani videz topline lesa, na zunanji pa odpornost aluminija na vremenske vplive.
Na trgu je v ponudbi tudi PVC-ALU kombinirano okno. Okenski okvir je plastičen, zunanja stran pa je prekrita z aluminijastim profilom. Na ta način je lahko zunanji videz okna v poljubni barvi. V zadnjih letih so proizvajalci kombinirana okna izboljšali z dodatno vgrajeno termoizolacijsko peno v profilih, ki še izboljša toplotno prehodnost okna.

Kakšna naj bo zasteklitev?

Toplotne okenske izgube so še dve desetletji ali nekaj več nazaj narekovale čim manjša okna, danes pa je možno tudi zaradi sodobnega načina zastekljevanja vgraditi velika panoramska okna, ki hkrati ne povzročajo bistvene izgube toplote.
Za izgubo toplote skozi okno nedvomno največ pripomore steklena površina. Steklo zavzame pri kakršnemkoli oknu, pa naj bo z lesenim okvirjem ali iz umetnih mas, približno 80% površine okna. Zato je še kako pomembno za kakšno vrsto zasteklitve se odločimo.
Podobno kot okenski okvirji se je tudi zasteklitev s časom in razvojem tehnologije močno spreminjala. Prvotno enojno zasteklitev je zamenjalo dvojno okno, bolj poznano pod nazivom »škatlasto«. To je bilo sestavljeno iz dveh okvirjev, od katerih sta bila vsak posebej zastekljena. Dvojno vezano okno je škatlasto izpodrinilo zaradi njene šibke točke, ki je bila v tem, da je vmesni prostor med okvirjema zapolnil topli zrak iz stanovanja, kateri je na hladnem zunanjem steklu kondenziral. S tem se je steklo neprestano rosilo. Takšno okno pa hkrati tudi ni dopuščalo zadostne tesnosti okvirjev. Dvojno vezano okno oziroma okno na krilo je bilo sestavljeno iz dveh okvirjev, ki sta se prilegala tesno drug ob drugem in sta bila spojena s posebnim kovinskim mehanizmom. Pri takšni izvedbi sta se oba krila okna odpirala hkrati, medtem, ko je mehanizem omogočal, da sta se lahko krila v primeru čiščenja in vzdrževanja razprla. Kljub boljši izvedbi je tudi pri vezanem prihajalo pri nižjih zunanjih temperaturah do kondenziranja notranje strani zunanjega stekla. To pa je hkrati pomenilo še vedno nezadostno tesnjenje okenskega okvirja.
Šele v zadnjih treh desetletjih so steklarski mojstri razvili povsem nov način zastekljevanja, ki je močno spremenil kakovost oken, oziroma njihovo izolativnost. To so dosegli tako, da so dva stekla debeline 4 ali več milimetrov med seboj povezali z aluminijastim distančnikom širine od 12 do 16 mm, ter s tem dosegli hermetično zaprtost dveh stekel v okvirju. S tem je vmesni zrak med stekloma postal toplotna zaščita. Takšna vrsta zasteklitve se imenuje izolacijska zasteklitev oziroma termopan steklo. Slednja zasteklitev je v zelo kratkem času povsem izpodrinila prejšnje zastarele sisteme zastekljevanja.
Zahteve po čim manjši izgubi toplotne energije je privedlo do tega, da tudi klasično termopan steklo ne zadostuje visokim izolacijskim zahtevam. Vedeti moramo, da klasična termopan zasteklitev ima toplotno prehodnost le 2,9 W/m2K. Izpopolnjena zasteklitev je termopan steklo, ki je z notranje strani prevlečeno s posebnim nizko emisijskim nanosom (low-e). To je tanki nevidni kovinski oksid, ki močno zmanjšuje toplotno sevanje, oziroma bolj natančno; omogoča neoviran prehod kratkovalovnega sončnega sevanja v prostor, obenem pa ne prepušča dolgovalovnega toplotnega sončnega sevanja iz notranjih predmetov, ki so segreti na sobno temperaturo. Z nizko emisijskim nanosom je prazen zračni prostor med stekli v oknu hkrati zapolnjen še z žlahtnim plinom (največkrat argonom), ki še dodatno zmanjšuje prehod toplote. S takšno sodobno zasteklitvijo se dosega toplotno prehodnost od 0,9 do 1,1 W/m2K. Na trgu so še izboljšane različice zasteklitve, kot je na primer troslojna zasteklitev s plinskim polnjenjem in dvojnim nizkoemisijskim nanosom, ki doseže toplotno prehodnost tudi do 0,4 W/m2K.
Opozoriti je potrebno, da z izbiro zasteklitve z minimalno toplotno prehodnostjo ne bomo nujno dosegli želeni učinek. Upoštevati je potrebno ne samo okenski okvir, temveč celotno izolacijo stavbe. Na primer, če imamo 8 centimetrsko izolacijo fasade, nam najsodobnejša zasteklitev ne bo prišla dovolj do izraza, saj bo toplota iz stavbe namesto skozi stekla uhajala skozi fasadno plast. V primeru hiše s tanko fasadno izolacijo, naj vsekakor ob menjavi oken upoštevamo tudi možnost poznejše adaptacije fasade z debelejšim slojem. V vsakem primeru pa je dobro, če se pred nakupom novih oken posvetujemo s projektantom ali vsaj s proizvajalcem oziroma ponudnikom novih oken.
Da bodo naša nova okna energetsko dovolj učinkovita, je edina pot, da izberemo sodobno izolacijsko zasteklitev. Slednja je od klasične termopan zasteklitve dražja za približno 10 odstotkov, kar pa še zdaleč ne odtehta višje porabe ogrevalne energije.

Novo strešno okno

Z izkoriščenostjo podstrešnih prostorov za bivalne namene je posledično s tem seveda tudi nastala potreba po zadostni osvetlitvi teh prostorov. Eden najbolj praktičnih z optimalno osvetlitvijo je vgradnja podstrešnega okna.
Kljub temu, da nam ta nudi zelo dobro osvetlitev prostora, naj pri načrtovanju pazimo, da bo ta pravilno vgrajen z zadostno svetlo površino. Glede na tlorisno površino podstrešnega prostora naj bi dosegalo 20% velikost okenskih površin. Običajno izberemo širino okna, ki ustreza širini polja med dvema špirovcema. Pri vgradnji strešnega okna moramo paziti, da bo vgrajeno na pravilni višini. Najbolj idealna višina od tal do spodnjega roba okna je 90 cm, od stropa do zgornjega roba okna pa vsaj 200 cm. Če bo spodnji rob okna nižji od 110 cm, bo sedeči odrasli osebi omogočen razgled skozi okno. V kolikor lahko okno vgradimo dovolj nizko in imamo možnost glede na dolžino z roko doseči zgornji rob, nam bo ta možnost koristila pri odpiranju okna.
Strešno okno se je s časom izredno izpopolnilo, tako da sedanje kakovostno okno v strehi izpolnjuje vse najvišje kriterije glede izolacije, trajnosti in tudi videza. Še vedno je ogrodje strešnega okna v večini primerov izdelano iz lesa, saj odlično prenaša velike temperaturne spremembe znotraj in zunaj strehe. Struktura lesa zagotavlja odlično toplotno prehodnost. Dobro konstrukcijsko togost in trdnost ima skandinavski bor.
Običajno je leseno strešno okno že zaščiteno s temeljnim in krovnim lakom na vodni osnovi. Tekom njegove življenjske dobe ga je potrebno vzdrževati tako, da se odstrani lak in se ga ponovno prelakira. Višina vlage in temperaturnih razlik narekujejo kako pogosto je potrebno obnavljati lesene dele okna. Zaradi nevarnosti pred zvijanjem mora biti konstrukcija strešnega okna lepljena iz več plasti. Z zunanje strani je leseni okvir zaščiten z aluminijasto pločevino, ki služi kot obroba in odvodni žleb za odtok deževnice.
Proizvajalci nudijo tudi plastificirana in PVC strešna okna. Pri plastificiranem oknu je lesena lepljena sredica oblita z belo poliuretansko plastjo debeline 3 do 4 mm. Lepljen les oblit s poliuretanom je odporen na vlago, ne potrebuje vzdrževanja, lesena sredica pa ima podobne lastnosti kot leseno okno. PVC strešno okno je izdelano iz belih plastičnih profilov z ojačanim pocinkanim jeklenim jedrom. Obe vrsti oken so primerna za prostore z občasno povečano vlago kot je kuhinja ali kopalnica in tudi za prostore z intenzivnejšo visoko zračno vlago kot je na primer pralnica in sušilnica.
Pri izbiri strešnega okna naj pazimo predvsem, da je dovolj vodotesno in protihrupno, hkrati pa mora omogočati prezračevanje. Možno je prezračevanje preko zračne reže v krilu okna ali prezračevalne lopute, ki je hkrati tudi ročica za odpiranje okna. Le strešna okna nekaterih proizvajalcev imajo vgrajen sistem prezračevanja. Poleg tega naj strešno okno ima čim manjše toplotne izgube in hkrati učinkovito zaščito pred sončnimi žarki. Priporočljivo je, da ima širok izbor dodatne opreme kot so senčila, dvižni mehanizmi in podobno. Šipa v strešnem oknu, ki je z zunanje strani kaljena, bo odporna tudi na močnejše udarce debele toče.
Pri strešnih oknih je zelo pomembna njihova pravilna vgradnja. Priporočljivo je, da montažo oken v strehi opravijo izučeni mojstri. Glede mesta namestitve okna v streho moramo vedeti, da so strešna okna v podstrešju največkrat edini vir naravne svetlobe, zato naj bodo ta čim večja ali naj bo razporejenih več oken v liniji. Običajno nas pri izbiri dovolj širokih strešnih oken ovira strešna konstrukcija. Danes je možno takšen problem rešiti s pomočjo menjalnikov, ki strešne konstrukcije ne oslabijo, pridobi pa se bistveno več steklene strešne površine.
Pomemben detajl pri funkcionalnosti strešnega okna je njegovo odpiranje. Proizvajalci nam ponujajo tri različne načine odpiranja oken. Prvi je s kljuko na spodnjem delu okna in vpetjem krila na zgornji strani (omogoča dober razgled in prost pristop k odprtem oknu). Drugi način je vpeto krilo na sredini (omogoča enostavno čiščenje), tretja možnost pa je okno z vpetjem krila na spodnjem delu okvirja in s kljuko na zgornji strani (omogoča postavitev pohištva pod okno). Nekatera okna imajo kombinacijo omenjenih načinov odpiranja in so glede funkcionalnosti še najbolj idealna. Priporočljivo je, da ima okno tudi možnost za zasuk krila v položaj za čiščenje.
Vgrajeno strešno okno je potrebno vodotesno zaščititi tudi z zunanjo obrobo. Ta je običajno izdelana iz aluminija temno sive barve. Obrobe so možne tudi v bakru ali cinku, vendar je zaradi višje cene njih smiselno izbrati, če je tudi streha izvedena v istem materialu. Pri bakreni strehi ali stiku bakrenih delov z oknom (npr. bakrena žlota z obrobo okna) je pomembno, da je tudi okno in obroba v bakru, saj kemijske reakcije med kovinama sprožijo reakcijo, ki povzroča najedanje bakra.

Nova vhodna vrata

Verjetno je že kar odveč poudarjati, da vhodna vrata podajo pomemben videz k fasadi hiše. Že od nekdaj je veljalo, da so vhodna vrata nekakšen simbolni stavbni element, kamor se vsak naš obiskovalec najprej napoti. Tudi zaradi tega še zdaleč ni vseeno kakšna vhodna vrata si izberemo. Ob izbiri je potrebno upoštevati tako barvo fasade in njen stil, kot tudi celotno zunanjo obliko oziroma arhitekturo naše stavbe. Pozabiti ne smemo niti na barvo in obliko oken. Videz hiše gotovo ne bo usklajen, če bodo vgrajena PVC okna, vhodna vrata pa bodo lesena. Glede izbire materiala za vhodna vrata se bomo najlažje in najbolje odločili, če izberemo isti material kot so izdelana naša okna, saj bomo s tem dosegli najlepši skupen videz celotnega stavbnega pohištva.
Za sedanjo ponudbo vhodnih vrat je značilno, da je zelo velika ponudba raznih oblik, barv in materialov iz katerih so izdelana vrata. V preteklosti je bil tako kot pri oknih edini in osnovni material les. Sedaj sta lesena hrastova vrata že močno izpodrinila aktualna PVC in aluminij, ki sta pogosto v kombinaciji s steklom. Pri vhodnih vratih z manjšimi ali večjimi steklenimi odprtinami je prednost v tem, da je notranji predprostor za vrati bolj osvetljen, slaba plat tovrstnih vrat pa, da imajo slabšo protivlomno varnost.
Aluminijasta vhodna vrata so ena izmed najbolj odpornih vrat. Imajo zelo dobro lastnost trdnosti in so neobčutljiva na vremenske vplive in temperaturne razlike. Tako kot pri aluminijastih oknih je tudi pri vratih pomembno, da je z distančnim vložkom iz umetne mase ločen zunanji in notranji del aluminijastega profila. S tem je onemogočeno prehajanje toplote skozi profil.
Tradicionalna masivna lesena vhodna vrata so vse bolj redkost. Sodobna lesena vrata imajo več ali manj jekleno protivlomno sredico z lesenima oblogama na obeh straneh. Na takšen način so izdelana tudi PVC in aluminijasta vrata.
Pri izbiri vhodnih vrat je poleg materiala pomembna še zadostna toplotna in zvočna izolacija, tesnjenje in predvsem varnostna vloga. Glede izolacije je pomembno, da je profil vrat dovolj debel. Poleg tega so pomembna tudi tesnila. V veliki meri imajo sedanja vhodna vrata dvojno tesnilo, v nekaterih primerih pa tudi trojno.
Odpornost vhodnih vrat proti vlomu se pri njihovi izdelavi daje že nekaj časa precej poudarka, saj se dogajajo vse pogostejši vlomi v stanovanja. Statistično gledano se še vedno največ vlomov zgodi skozi vhodna vrata.
Dovolj protivlomno opremljena vrata so le tista, ki imajo najmanj tri zaklepe pri tečajih in večtočkovno ključavnico, ki zaklepa na več strani in je z dodatnim jeklenim ohišjem zaščitena pred vrtanjem. Prava protivlomna vrata so v celoti izdelana v kombinaciji masivnega lesa in kovine. Krilo takšnih vrat je debelejše od klasičnih vhodnih vrat in ima jedro iz močnih kovinskih profilov ali kovinske mreže. Na zunanji strani je prekrito z eno ali več plastmi jeklene pločevine. Ker so takšna vrata precej težka, morajo biti zaradi nevarnosti povešenja krila njeni tečaji dovolj močni, nastavljivi in na ležajih.
Če imamo prepričanje, da takšna vrata niso dovolj lepa na pogled smo v zmoti. Ker je je zunanja obloga protivlomnih vrat lesena ali kovinska; torej ista kot pri navadnih vratih, izbira barvnih odtenkov in oblik vrat ni prav nič manjša kot pri klasičnih vhodnih vratih. Celoten varnostni mehanizem je skrit v notranjosti vrat.

pripravil: M.A.

Najbolj brano