Prenova fasade se splača
Kljub novemu ogrevalnemu sistemu s premalo debelim izolacijskim fasadnim slojem ne bomo dosegli želenih prihrankov ogrevanja. 8 cm debela fasadna izolacija ne zadostuje sedanjim visokim standardom po učinkoviti rabi energije. Koliko debel naj bo torej nov izolacijski fasadni sloj in kakšen naj bo nov zaključni fasadni omet, da bo dovolj odporen na zunanje vplive, so vprašanja, na katere moramo poznati odgovore, ko se lotimo adaptacije fasade na hiši.
Energetske zahteve za stanovanjsko hišo so bile pred dvajsetimi leti povsem drugačne kot so sedaj. Cene vseh vrst kuriv za ogrevanje hiše so bile neprimerno nižje. Zaradi tega je že do 8 centimetrov debel fasadni sloj povsem zadostoval, da je bil letni strošek ogrevanja dovolj nizek. Vendar že nekaj časa je z visokimi cenami kuriv temu nedvomno konec. Dejstvo je, da bomo v hiši lahko privarčevali z ogrevanjem le, če bo ta energijsko dovolj učinkovita. Torej bo med drugim imela dovolj učinkovito fasadno izolacijo. V primerjavi s staro tankoslojno fasado lahko z novim debelejšim fasadnim sistemom privarčujemo 20% in več toplotne energije. To pomeni, da se naložba v sanacijo fasade lahko povrne že v 10 letih.
Z državno subvencijo do prihranka
Poleg tega si je s strani državnega Eko sklada možno pridobiti nepovratna finančna sredstva za večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih zgradb. Med tovrstne subvencije spada tudi adaptacija termoizolacijske fasade. Eko sklad s subvencijo povrne v višini do 20% od celotne investicije, vendar ne več kot 12 EUR na m2 toplotne izolacije fasade. Ta subvencija nam pripada v primeru vgradnje fasadnega sistema z najmanj 18 cm toplotne izolacije, pri čemer lahko toplotna prevodnost toplotne izolacije znaša λ ≤ 0,045 W/(mK). Debelina toplotne izolacije fasadnega sistema je lahko tudi manjša, če je izkazano razmerje λ/d ≤ 0,250 W/(m2K). Navedeno razmerje mora biti izkazano tudi v primeru fasadnih sistemov s toplotno izolacijo iz naravnih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (λ). V primeru, da je na stanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijo, katere toplotna prevodnost znaša λ ≤ 0,045 W/(mK), se lahko izvede naložba z dodatno toplotno izolacijo. Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe oziroma dele stanovanjskih stavb, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 7. 2010. Priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo celotnega fasadnega sistema, nakup in vgradnjo toplotne izolacije cokla, postavitev gradbenega odra, odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali ostalih gradbenih materialov, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu cokla, demontažo starih okenskih polic, obdelavo špalet ter nakup in vgradnjo okenskih polic. Z oddajo vloge za subvencijo je potrebno Eko skladu predložiti še fotografije že izvedenega fasadnega sistema, originalne predračune izvajalca novega fasadnega sistema ter ustrezna dokazila, ki izkazujejo toplotno prevodnost (tehnični list, izjava o skladnosti).
Zakaj dovolj izolirati?
Razlogov temu je več. Z izolacijo se podaljša življenjska doba stavbe, prepreči se navlažitev zidov in s tem njihovo poškodbo, izboljšano je bivalno ugodje. Seveda pa je daleč najbolj pomembno, da občutno zmanjšamo toplotno izgubo skozi zunanje stene. Toplota vedno prehaja iz toplejšega v hladnejše okolje. Torej v zimskem času iz ogrevanega stanovanjskega prostora prehaja skozi zid v zunanjo hladno okolico, preko poletja pa iz pregretega zunanjega ozračja v notranji prostor. To je naravni proces, katerega se popolnoma ne da preprečiti, lahko pa se ga bistveno zmanjša z uporabo dovolj debelih in ustreznih toplotno izolacijskih materialov. Sedanja gradiva so sicer enostavnejša za gradnjo zidov, vendar so takšni zidovi tanjši kot stari klasični kamniti zidovi. Poleg tega so modularni bloki izdelani iz votlinic, ki ne nudijo skoraj nobene izolacije. Zaradi tega je izolacija sedanjih zunanjih zidov precej bolj potrebna kot je bila pri starih kamnitih zidovih, ki so že sami po sebi s svojo masivnostjo nudili znaten delež izolacije. Ker živimo v okolju, kjer so čez leto velike temperaturne spremembe (tudi več kot 40°C razlike), se fasadni materiali različno obnašajo. V hladnejšem vremenu se material krči, v toplejšem pa se prične ta raztezat. Zaradi takšnih ekstremnih dejavnikov je potrebno izbrati dovolj kakovosten fasadni material in predvsem mora biti ta pravilno vgrajen.
Ustrezna debelina izolacije
Fasadni izolacijski material je eden najcenejših gradbenih materialov, ki ga lahko kupimo v vsaki gradbeni trgovini, pa vendar velikokrat varčujemo ravno pri tem. Tako pri samem materialu, kot tudi pri njegovi vgradnji. S tem pa se bo seveda naredila huda napaka.
Že samo po sebi se nam pojavi vprašanje koliko debelo izolacijo naj vgradimo, da bo ta res služila svojemu namenu. Če povprašamo trgovce, izvajalce ali znance, ki imajo novo fasado, bo nam znal povedati vsak drugačno debelino. Vedeti moramo, da le s povečanjem debeline fasadne izolacije ne bomo nujno dosegli pričakovanih prihrankov pri ogrevanju. Za prihranek je pomembna tudi sestava celotnega fasadnega sistema, izbira izolacijskega materiala in seveda njegova pravilna izvedba. Glede na sedanje zahteve po toplotno izoliranih stanovanjskih objektih je na 30 cm debelo steno iz modularnih opečnih blokov priporočen vsaj od 12 do 15 cm debel izolacijski fasadni sloj. Kot je bilo že omenjeno je pogoj za prejem subvencije Eko sklada vgradnja 18 cm izolacijskega fasadnega sloja. Da bo hiša nizkoenergijska, je potrebna vgradnja od 15 do 20 cm debelega toplotno izolacijskega sloja. Za dosego pasivne hiše pa je potreben od 25 do 30 cm debel izolacijski fasadni sloj. Primerna debelina izolacije je sicer odvisna še od vrste izolacijskega sloja.
Dejstvo je, da se že danes, še bolj pa se bo že v bližnji prihodnosti dajalo poudarka čim boljši izoliranosti stanovanjskih objektov. Če ne kaj drugega, nas bodo v to prisilile vse višje cene kurjave. V Nemčiji je že sedaj standardna kar 30 cm debela fasadna izolacija.
Materialov iz katerega je izdelana sedanja fasadna izolacija jih je kar precej. Stiropor, stirodur, kamena volna, steklena volna, izolacijske plošče iz lesne volne, vlaknene plošče, pluta, celulozna izolacija, kokos, itd. Vendar še vedno se najpogosteje uporabljata materiala kot je mineralna volna in stiropor.
Mineralna volna je toplotna izolacija iz kamene ali steklene volne. Izolaciji se razlikujeta glede na sestavo. Kamena volna vsebuje več kamenin, steklena pa več steklenih vlaken. Prednost mineralne volne je, da dosega zelo dobro izolativnost, je elastična, odporna proti vibracijam in mehanskim učinkom, je difuzijsko odprta, ne razpada, absorbira zvok in je odporna proti škodljivcem. Vendar po drugi strani prisotnost vlage zmanjšuje njene toplotnoizolacijske lastnosti.
Ekspandirani oziroma penjeni polistiren je bolj poznan pod imenom stiropor. Njegova največja prednost pred ostalimi izolacijami je ugodna cena, kar je vzrok, da je med fasadnimi izolacijami za stanovanjske hiše tako pogosto uporabljen. Stiropor skoraj ne vpija vode, razen da je izpostavljen dolgotrajnem vlaženju. Odporen je na temperaturo do 80°C. Ne sme pa biti izpostavljen vplivom ultravijoličnih žarkov.
Vsak izolacijski material ima svoje prednosti in tudi slabosti, zato se naj pred izbiro pozanimamo pri izvajalcu ali proizvajalcu o lastnosti materiala. Vedimo, da željen učinek izolacije dosežemo poleg zadostne debeline sloja, še z ustreznimi kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi izbranih materialov. Za izolacijo fasade so bolj primerni materiali, ki so izdelani v obliki plošč ali lamel, kateri imajo boljšo mehansko trdnost in so enostavnejši za montažo. Glede na toplotno prevodnost se izolacijski materiali med sabo bistveno ne razlikujejo. Toplotna prevodnost sicer pomeni koliko toplote preide v sekundi skozi kvadratni meter materiala, ki je debel en meter, če je razlika temperature zraka na obeh straneh materiala en kelvin oziroma ena stopinja Celzija. To pomeni, da čim manjša je vrednost toplotne prevodnosti, toliko boljše material izolira. Izraža se v vatih na meter kelvin (W/mK). Mineralna volna ima toplotno prevodnost od 0,032 do 0,04 W/mK. Stiropor pa ima od 0,032 do 0,038 W/mK.
Različni zaključni sloji
Tisti omet, ki bo preprečeval vlaženje notranje izolacije, torej bo dovolj vodoodbojen in hkrati imel zmožnost prepuščanja notranje vlage v ozračje, bo vsekakor dovolj kvaliteten fasadni omet. Poleg tega naj bi takšen omet imel še dobro barvno obstojnost ter trajnost in odpornost proti algam in mahovom. Izbiramo lahko sicer med apnenimi, akrilnimi, silikonskimi, silikatnimi ali kombinaciji silikonskega in silikatnega zaključnega fasadnega sloja. Proizvajalci v določene fasadne sloje dodajajo še različne dodatke, s katerimi se izboljša obstojnost, odpornost, trajnost in videz fasade. Takšni dodatki so mikroarmirana vlakna ter lazurni in reliefni premazi. Na stari fasadni površini kjer je obstoječi fasadni premaz nitkasto razpokal, je priporočljiva uporaba mikroarmiranih vlaken, s katerimi se doseže trdno povezavo novega fasadnega nanosa in njegovo gladko površino. Ker reliefni nanos vsebuje kremenčev pesek, se z njim doseže bolj grobo in hrapavo fasadno površino. Lazurni premaz je delno prosojen in s tem primeren predvsem na fasadah s starinskim slogom. V zadnjem času je šel napredek pri razvijanju odpornejših fasadnih sistemov še dlje. Na trgu je v ponudbi tudi posebni karbonski fasadni sistem. Karbon ima svojo identično značilnost, da že z majhnimi debelinami nanosa dosega zelo visoko trdnost. V armirni fasadni sloj so dodana karbonska vlakna, s katerim fasadni sloj pridobi bistveno večjo tlačno in udarno trdnost. Posledično s tem je seveda precej bolj odporen na udarce (npr. na udarce toče). Poveča se tudi elastičnost in natezna trdnost fasadnega sistema. Ker se z dodatkom karbonskih vlaken povečajo termično mehanske lastnosti, se podaljša tudi življenjska doba fasade. Novejši fasadni sistemi imajo nanostrukturno in fotokatalitično površino. Prva preprečuje, da bi se ta prekomerno navlaževala. S tem se prepreči nastanek alg in plesni na fasadi. Z učinkom fotokatalize pa se s pomočjo sonca organske umazanije samodejno razgrajujejo (samočistilna fasada). Na trgu imamo torej na izbiro kar precej različnih vrst fasadnih slojev. Kljub našemu osnovnemu poznavanju ne bo odveč, če nam svoje mnenje o izbiri ustreznega sloja poda tudi mojster, ki nam namerava izdelati novo fasado ali prodajalec v trgovini. Vendar le strokovno podkovan prodajalec v specializirani trgovini z barvami in ne katerikoli prodajalec v gradbeni trgovini. Pri izdelavi celotnega fasadnega sistema naj posamezne plasti nikdar ne kombiniramo sami na pamet, saj še zdaleč med seboj niso združljivi vsi izolacijski materiali, ometi in barve. Brezpogojno morajo biti plasti med seboj združljive tako po kemijskih kot fizikalnih lastnosti. Ob tem bomo rabili pomoč z nasveti proizvajalca ali samega izvajalca del. Velikokrat že proizvajalec izolacije svetuje kateri zaključni sloj je primeren, da bo kar se da optimalno omogočena toplotna prehodnost in paraprepustnost sistema. Priporočljivo je, da izberemo celoten fasadni sistem od enega proizvajalca, saj tako zagotovimo, da so medsebojno kompatibilni materiali. Zlasti v primeru zahtevka po subvenciji s strani Eko sklada je zahteva po sistemskih materialih obvezna.
Pravilna kombinacija materialov
Različna zunanja temperatura in voda, ki se pojavi kot tekočina, para ali led lahko usodno vplivajo na fasadni omet. Ta pri nizki temperaturi zmrzne, ob otoplitvi pa sledi taljenje. V kolikor fasada ni narejena iz ustrezne kombinacije materialov, vročina in mraz povzročita nastanek razpok. Ob večjem nalivu skozi te razpoke prične pronicati voda. Kaj temu sledi pa si verjetno lahko predstavljamo. Stene postanejo vlažne in nastanek zidne plesni je samo še vprašanje časa. Ustrezen fasadni material bomo izbrali, če bo ta zagotavljal zadostno zaščito pred vlago in bo njegov vrhnji sloj dovolj odporen proti kislemu dežju, ki v sedanjem času postaja vse večji problem tudi fasadnim oblogam. Ta nastaja s prekomernimi izpusti ogljikovih in žveplenih plinov v ozračje, kjer se ti povezujejo z deževnico in padajo na zemljo v obliki kislega dežja.
Kakšno barvo fasade izbrati?
Novi oplesk na fasadi nima samo estetski učinek. Namreč nekatere sedanje fasadne barve so vodonepropustne in hkrati paroprepustne. Torej novi oplesk zidove ščiti in hkrati dopušča, da ti še vedno dihajo. Kot se je že omenilo s sedanjo izbiro barvnih fasadnih odtenkov praktično ni več meja. Klasično belo barvo so sedaj izpodrinili moderni fasadni odtenki, kot so rumena, vijolična, marelična, zelena in modra. Zaradi tako bogate izbire barvnih odtenkov naj bomo pri odločitvi za barvo naše fasade previdni. Pogosto se zgodi, da je živa in kričeča barva nam sprva všeč, saj daje videz atraktivnosti. Vendar v največ primerih se njo s časom naveličamo, oziroma nam postane celo moteča. Novo barvo fasade bomo imeli pred očmi vsak dan po več ur, zato bo njen vpliv na nas še toliko bolj očiten. Fasadni mojster ali prodajalec v trgovini nam bo predložil barvno paleto, iz katerih izberemo ustrezen tip barve. Vedeti moramo, da je težko primerjati majhen barvni vzorec na listku od barve, ki bo na ogromni fasadni površini. Predvsem intenzivnejše barve bodo na vzorcu dajale videz precej manjše intenzivnosti kot dejansko na fasadi. Namreč pri tem pride do optičnega učinka velike površine. Da se temu izognemo je pametna rešitev, da fasadnega mojstra povprašamo, če je izbrani barvni vzorec že uporabil na kakšnih svojih prejšnjih referencah. Tako se bomo še najlažje na lastne oči prepričali o pravilno izbranem barvnem vzorcu. Barvni odtenek naj ne izbiramo samo med tistimi barvami, ki so nam najbolj priljubljene, temveč naj upoštevamo še celotno barvno usklajenost zunanjega videza hiše. Barva oken, vhodnih in garažnih vrat, barva strešne kritine in balkonske ograje so precej pomembni odvisniki za kakšen barvni odtenek fasade se bomo odločili. V največ primerih se ravno kričeča in vpadljiva barva ne bo usklajevala z videzom prej naštetih elementov in tudi ostale okolice. V času barvanja in sušenja fasadnega opleska naj zunanja temperatura ne bo pod petimi stopinjami, oziroma nad 25 ali celo 30 stopinj Celzija. Najbolj optimalna temperatura za barvanje fasade je od 10 do 25°C. Če je temperatura prenizka, se podaljša čas sušenja barve, kar pa ni dobro. Ob previsoki temperaturi pa se barva prehitro suši. Zaradi tega lahko nastanejo na steni majhne razpoke in osušene kaplje barv. Prav tako ne sme biti sveže pobarvana fasada izpostavljena jutranji rosi ali dežju približno dva dneva po nanosu.
Uporaba dekorativnih fasadnih profilov
Naši predniki so videzu fasade namenjali veliko pozornosti z raznimi okrasnimi detajli. Tudi danes se slednjim detajlom daje vse več pozornosti. S sodobnimi materiali in tehnologijo izdelave dekorativnih fasadnih profilov je njih mogoče enostavno, hitro in brez nevarnosti nastanka toplotnih mostov vgraditi na sedanje fasadne sisteme s toplotno izolacijo. Najbolj pogost material iz katerega so izdelani sedanji fasadni profili je ekspandirani polistiren oz. stiropor. Odvisno od proizvajalca in mesta montaže profilov imajo ti različno gostoto. Od 25 kg/m2 do 50 kg/m3. V ponudbi so v različnih standardnih dolžinah (1 ali 2 metra). Nekateri proizvajalci jih izdelajo po naročilu stranke, s čimer je minimalen odpad. Na vidni strani profilov je nanešena prevleka, ki utrdi površino in omogoča zaščito pred različnimi vremenskimi vplivi. Odvisno od proizvajalca je slednja prevleka lahko nanešena v več slojih (2 ali 4 slojno). V zadnjem času so v ponudbi tudi profili iz silikatne osnove z dodatkom epoksi lepila. Ti so na videz podobni steklobetonu, le da so precej lažji. Njihova gostota je 600 kg/m3. Površina takšnih profilov je gladka, trdna in zelo odporna na vse vremenske razmere. Pri vgradnji dekorativnih profilov je kot prvo potrebno paziti na njihov natančen razrez. Okenske profile z isto obliko se spaja pod 45° kotom. V primeru, da je profil zgornje stranice drugačen, naj zgornja stranica sega čez obe pokončni. S pomočjo lepljenja se profile na hiter in enostaven način pritrdi na fasadni sloj, ki je lahko brez ali z zaključnim ometom. Odvečno lepilo naj s spoja takoj odstranimo. Morebitne reže med profilom in podlago zapolnimo s trajnoelastičnim kitom. Profile lahko prebarvamo z akrilnimi, silikatnimi ali silikonskimi fasadnimi barvami.
pripravil: M.A.
