Cenejša prenova s subvencijo
"Zakaj bi plačevali več, kot je potrebno? Energetsko prenovimo svojo hišo z mislijo na dolgoročne prihranke in izkoristimo nepovratna sredstva Eko sklada in Borzena – priložnost, ki nam lahko povrne več tisoč evrov investicije."
Starejše hiše so energijsko potratne in imajo zaradi slabe izolacije ter zastarelih ogrevalnih naprav zelo visoke stroške ogrevanja. Celovita prenova – od izolacije fasade do zamenjave ogrevalnega sistema in oken – lahko porabo energije zmanjša za več kot 50%, vendar so takšne naložbe finančno zahtevne. Na srečo Eko sklad že vrsto let razpisuje nepovratne finančne spodbude, ki občutno znižajo stroške takšnih investicij. Trenutno aktualen je javni poziv 114SUB-OB24, v okviru katerega so na voljo nepovratna sredstva za energetsko obnovo eno- in dvostanovanjskih stavb. Po tem pozivu lahko lastniki hiš pridobimo do 50% sofinanciranja pri izvedbi različnih vrst energetskih sanacij doma. Ob tem je pomembno, da je naložba ob oddaji vloge že izvedena. To pomeni, da moramo najprej dokončati prenovo oziroma vgradnjo opreme, šele nato oddamo vlogo na Eko sklad. Sofinancirajo se ukrepi izvedeni od 1. maja 2024 dalje, in sicer na legalno zgrajenih stavbah. Do spodbude so upravičeni lastniki, solastniki in tudi nekatere druge osebe (npr. ožji družinski člani ali najemniki) s pisnim soglasjem lastnika, če so v času izvedbe in vloge investitorji posega. Javni poziv zajema devet vrst ukrepov, označenih s črkami A do I, ki so podrobno opisani v nadaljevanju. Nepovratna sredstva so na voljo za: vgradnjo solarnega sistema, vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, vgradnjo toplotne črpalke, zamenjavo ali vgradnjo toplotne postaje za daljinsko ogrevanje, vgradnjo energijsko učinkovitih lesenih oken, toplotno izolacijo fasade, izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu podstrešju, izolacijo tal ter vgradnjo prezračevalnega sistema z vračanjem toplote. Za vsak od teh ukrepov so določeni natančni pogoji, ki jih morajo oprema in materiali izpolnjevati, in določena je višina subvencije.
Ogrevanje na lesno biomaso
Med upravičenimi ukrepi je naložba v novo kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje hiše. Sem sodijo sodobni kotli na polena, pelete ali sekance, ki običajno nadomestijo dotrajane kotle na olje ali drva in zagotavljajo ogrevanje preko centralnega sistema (radiatorjev, talnega gretja). Upravičena je tudi vgradnja peletne peči z vodnim toplotnim prenosnikom (t.i. kamina na pelete, ki segreva vodo za centralno ogrevanje). Nova kurilna naprava mora izpolnjevati visoke okoljske in tehnične standarde: kotli na biomaso morajo dosegati najmanj 78% sezonskega izkoristka (učinkovitosti) in imeti zelo nizke emisije škodljivih snovi. Na primer, emisija prašnih delcev pri avtomatsko polnjenih kotlih ne sme presegati 30 mg/m³ (pri ročnem polnjenju 45 mg/m³), emisija ogljikovega monoksida pa največ 380 mg/m³ (pri ročnem polnjenju 530 mg/m³). Če izberemo kotel na polena z ročnim polnjenjem, moramo v sistem vključiti tudi zadosten hranilnik toplote (zalogovnik), da bo zgorevanje optimalno in emisije nizke. Pri peletnih kaminskih pečeh, ki imajo vodni toplotni izmenjevalec, pa je zahtevani izkoristek še višji (vsaj 91%), emisija prahu mora biti pod 18 mg/m³, ogljikovega monoksida pa pod 250 mg/m³. Te zahteve v praksi pomenijo, da moramo izbrati sodoben, visoko učinkovit kotel oziroma peč, ki je na seznamu Eko sklada. Stroški, ki nam jih bo Eko sklad priznal pri investiciji v kotel na biomaso, vključujejo nakup in vgradnjo nove kurilne naprave z vsemi potrebnimi elementi: od ustreznega dimnika in dovoda zgorevalnega zraka, do zalogovnika za gorivo, varnostnih in regulacijskih naprav, zalogovnika tople vode in vezave na centralni ogrevalni sistem. Višina subvencije je odvisna od tega, ali z novim kotlom zamenjamo staro kurilno napravo ali ne. Če gre za prvo vgradnjo ogrevalnega sistema ali kotel ne nadomešča obstoječega, nam Eko sklad sofinancira 20% stroškov, največ 2.000 €. V kolikor pa z novim kotlom na lesno biomaso trajno zamenjamo stari kotel, znaša podpora kar 50% stroškov, največ 5.000 €. Če nas torej novi kotel s celotno vgradnjo stane 10.000 €, bomo ob zamenjavi stare peči lahko prejeli 5.000 € nepovratno, kar prepolovi naš dejanski izdatek. V primeru novega sistema (brez zamenjave) pa bi pri enakem strošku dobili 2.000 €. Pogoj za višjo subvencijo (50%) je, da staro kurilno napravo dejansko odstranimo iz uporabe in uničimo. Ob prijavi bomo morali predložiti fotografijo stare peči pred odstranitvijo ter izjavo, da je bila po zamenjavi uničena (za resničnost izjave smo kazensko in materialno odgovorni). S tem Eko sklad preprečuje možnost, da bi nekdo obdržal staro peč v uporabi vzporedno z novo, saj je cilj spodbude namreč trajna zamenjava. Novost v tem razpisu je, da Eko sklad zahteva vpis nove kurilne naprave v evidenco naprav pri dimnikarski službi in predložitev zapisnika o prvem pregledu dimnikarja po vgradnji. To pomeni, da mora biti naš novi kotel ali kamin ustrezno montiran in preverjen s strani dimnikarja, kar zagotavlja varno in pravilno delovanje. Ko bomo oddajali vlogo, bomo med obvezne priloge dodali tudi ta zapisnik dimnikarja. Poleg tega je potrebno k vlogi priložiti fotografije nove vgrajene naprave (kotla/kamina) in fotografije prostorov, kjer je naprava nameščena in kjer je morda stal stari kotel. Eko sklad lahko v postopku tudi preveri tehnične specifikacije naprave. Zahtevana je izjava o skladnosti (EU certifikat CE in izjava proizvajalca, da naprava ustreza predpisom), v določenih primerih lahko sklad zahteva celo uradno merilno poročilo o emisijah ali učinkovitosti naprave. V praksi za vlagatelja to pomeni, da izbere preverjen kotel priznanega proizvajalca in ob montaži od izvajalca pridobi vso dokumentacijo o napravi.
Ogrevanje s toplotno črpalko
Zelo priljubljen ukrep, ki ga subvencionira Eko sklad, je vgradnja ogrevalne toplotne črpalke za centralno ogrevanje hiše. Na razpisu 114SUB-OB24 so upravičene tri vrste toplotnih črpalk: zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda ter tudi posebne plinske absorpcijske ali hibridne toplotne črpalke. Ne glede na tip, mora črpalka dosegati visoko sezonsko grelno število oziroma energijsko učinkovitost. Zahtevane minimalne vrednosti so določene glede na standardne evropske sezonske izkoristke (ηs) pri povprečni zunanji klimi. Tako mora na primer električna toplotna črpalka zrak/voda dosegati vsaj 140% sezonske energijske učinkovitosti (pri nizkotemperaturnem režimu), kar približno ustreza razredu A++ na energetski nalepki. Za črpalke voda/voda so zahteve še višje (okrog 200%, torej A+++), podobno za zemlja/voda vsaj 170% – kar odseva dejstvo, da te črpalke lahko dosežejo boljši izkoristek zaradi toplejšega vira toplote v zemlji ali vodi. Tudi plinske (absorpcijske) in hibridne toplotne črpalke imajo predpisane minimalne izkoristke (npr. plinska zrak/voda vsaj 110%). V praksi te zahteve pomenijo, da bo subvencionirana le kakovostna toplotna črpalka z visokim grelnim številom (SCOP), primerna za ogrevanje stanovanjske hiše. Nova zahteva tega javnega poziva je, da mora biti električna toplotna črpalka “Smart Grid Ready”, torej pripravljena na upravljanje v pametnih omrežjih. To pomeni, da ima vgrajeno funkcionalnost za prilagajanje delovanja glede na signale elektrodistributerja ali pametnega sistema. Kar pomeni, da na primer, izkorišča cenejšo elektriko ob določenih urah ali deluje usklajeno s sončno elektrarno. Večina sodobnih toplotnih črpalk že izpolnjuje ta pogoj, vseeno pa je ob nakupu dobro preveriti certifikat ali izjavo proizvajalca o SG Ready funkciji. Toplotno črpalko mora vgraditi pooblaščen strokovnjak. Razpis zahteva, da je izvajalec vpisan v evidenco pri Agenciji RS za okolje (ARSO) za namestitev toplotnih črpalk in hladilnih naprav. S tem se zagotavlja, da montažo opravijo usposobljena podjetja, saj nepravilna vgradnja lahko močno poslabša učinkovitost sistema. Priznani stroški naložbe vključujejo poleg same toplotne črpalke še vso pripadajočo opremo: hranilnik toplote (če je potreben, običajno za bolj učinkovito delovanje), vodni zbiralnik (bojler) za sanitarno vodo, vse cevne povezave do vira toplote (pri zemlja/voda to pomeni zemeljski kolektor ali vrtine) ter vso varovalno in krmilno opremo sistema. Skratka, subvencija pokriva kompletno vgradnjo ogrevalne črpalke “na ključ”. Višina nepovratne spodbude za toplotno črpalko je razdeljena glede na tip črpalke in glede na to, ali zamenjuje staro kurilno napravo. Za najpogostejše črpalke zrak/voda ostaja višina subvencije enaka kot v prejšnjih razpisih: Eko sklad sofinancira 20% stroškov (do največ 1.000 €), če gre za prvo vgradnjo ogrevanja ali črpalka ne nadomešča stare peči, oziroma 40% stroškov (do največ 2.500 €), če z njo zamenjamo staro centralno kurilno napravo. Primer: toplotna črpalka zrak/voda s sistemom ogrevanja denimo stane 8.000 €; če zamenjamo staro peč na olje, prejmemo 2.500 € subvencije (kar pokrije 31% stroškov), v kolikor pa opremljamo novogradnjo ali dodajamo črpalko kot dodaten vir in star sistem ostaja, dobimo 1.000 €. Pri toplotnih črpalkah voda/voda ali zemlja/voda so zneski v novem pozivu višji kot prej, saj so te naprave dražje. Subvencija znaša 20% stroškov (do 3.000 €) pri prvi vgradnji oziroma 40% (do 6.000 €) ob zamenjavi stare peči. To pomeni, da lahko pri geotermalni toplotni črpalki, ki denimo stane 15.000 €, dobimo največ 6.000 € podpore – investicija se nam tako zniža na 9.000 €. S temi višinami Eko sklad pokrije pomemben delež razlike v ceni med zračno in geotermalno črpalko, s čimer spodbuja izbiro učinkovitejših sistemov, kjer je to izvedljivo. Če uveljavljamo višjo subvencijo za zamenjavo stare kurilne naprave, velja omejitev, da lahko to storimo le za en ogrevalni ukrep. Konkretno: če bi recimo hkrati vgrajevali novo biomasno peč in toplotno črpalko, ne bi mogli za obe prejeti povišanih subvencij 40 do 50% zaradi zamenjave. Povišano subvencijo bi prejeli le za enega od njiju, drugega pa bi Eko sklad sofinanciral z nižjim odstotkom. V praksi se vlagatelji običajno odločajo za en glavni ogrevalni sistem, tako da ta omejitev praviloma ni problematična. Tehnično gledano mora v primeru toplotne črpalke voda/voda vloga vsebovati še vodno dovoljenje (če izkoriščamo podtalnico za ogrevanje), prav tako je potrebno ob zamenjavi starega kotla priložiti dokazila o njegovi odstranitvi podobno kot pri kotlih na biomaso. Obvezna priloga je tudi izjava o skladnosti vgrajene toplotne črpalke (izjava proizvajalca, da ustreza EU predpisom). Na Eko sklad bomo skupaj z vlogo oddali tudi fotografije nove toplotne črpalke (notranje in zunanje enote pri sistemu zrak/voda) ter fotografije prostora, kjer je prej stala stara peč (če smo jo zamenjali). V primeru zamenjave stare peči bomo morali podobno kot pri kotlih podati izjavo o njenem uničenju.
Rekuperacijski prezračevalni sistem
V dobro izoliranih in energetsko saniranih hišah postaja vse pomembnejše tudi prezračevanje. Zato Eko sklad nudi subvencije za vgradnjo prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacijo). Upravičeni so centralni prezračevalni sistemi z enim glavnim rekuperatorjem in razvodom kanalov po prostorih, ali lokalne prezračevalne enote s posameznimi napravami z rekuperacijo v posameznih prostorih. Sistem mora zagotavljati učinkovito toplotno izrabo odpadnega zraka. Centralne naprave morajo doseči vsaj 80% izkoristek vračanja toplote (naprave z entalpijskim prenosnikom, ki vračajo tudi vlago, vsaj 74%). Manjše lokalne enote, ki delujejo posamično, morajo dosegati najmanj 70% toplotnega izkoristka. Poleg tega nobena naprava ne sme porabljati preveč električne energije za pogon ventilatorjev – določena je zgornja meja specifične vhodne moči (SPI) 0,45 W/(m³/h), kar v praksi pomeni, da mora biti ventilator energijsko varčen. Te zahteve se navezujejo na evropski standard Ecodesign za prezračevalne enote. Priznani stroški pri tem ukrepu vključujejo celoten sistem prezračevanja: nakup in vgradnjo centralne naprave (oziroma več lokalnih naprav), celoten zračni razvod z vsemi cevmi, ventili, difuzorji in odzračevalniki ter krmilne elemente (krmilnik, tipala). Če se odločimo tudi za sistem predgrevanja zraka s pomočjo zemlje (zemeljski kolektor ali zračni vod skozi zemljo) ali z vodo (predgrevalnik), so tudi ti stroški upravičeni. Skratka, vse kar spada k vgradnji prezračevanja, razen gradbenih posegov, se lahko upošteva. Subvencija za prezračevanje je s tem pozivom višja kot kadarkoli prej. Eko sklad sofinancira do 30% stroškov, pri čemer pa so določeni tudi fiksni maksimalni zneski: za centralni prezračevalni sistem do 2.500 € na stanovanje, za lokalne naprave pa 300 € na vsako vgrajeno enoto. Prej je veljala omejitev 20% oziroma 2.000 €, zdaj pa je znesek dvignjen, kar odraža zavedanje, da prezračevanje močno izboljša bivalno udobje v nizkoenergijskih hišah. Če v hišo vgradimo centralni sistem prezračevanja za denimo 8.000 €, bomo prejeli največ 2.500 € subvencije (30% od 8.000 € je sicer 2.400 €, zato bi dobili 2.400 €). Če pa bi v vsako sobo vgradili po eno lokalno rekuperatorsko enoto s skupnim stroškom recimo 4.000 € za 5 enot, bi prejeli 5 × 300 € = 1.500 € podpore. Paziti moramo, da je sistem prezračevanja pravilno dimenzioniran glede na naš objekt in strokovno vgrajen. Pogoj za pridobitev subvencije je tudi, da na koncu predložimo fotografije vgrajenih naprav (centralne enote v kotlovnici ali podstrešju, lokalnih enot v zidovih) ter račun izvajalca z popisom opreme. Ker prezračevalni sistem običajno ne nadomešča nečesa obstoječega (razen odprtih oken), tu ni posebnih zahtev glede odstranitve stare opreme – gre preprosto za spodbudo k boljši kakovosti zraka. Ta ukrep se še posebej izplača v kombinaciji z zatesnjeno, dobro izolirano hišo, kjer naravno zračenje skozi netesnosti ni več prisotno.
Zamenjava oken in vrat
Toplotne izgube v hiši se močno zmanjšajo tudi z zamenjavo starih oken. Eko sklad v okviru ukrepa E spodbuja zamenjavo energijsko neučinkovitih oken (vključno balkonskih vrat in fiksnih steklenih površin) z novimi lesenimi okni visoke kakovosti. Upravičena so tudi strešna okna. Pomembno je, da gre za lesena ali les-alu okna – aluminijasta in PVC okna v tem javnem pozivu niso sofinancirana, saj je namen spodbujati rabo lesa kot trajnostnega materiala. Prav tako mora biti stavba, kjer okna menjamo, starejša (gradbeno dovoljenje izdano pred 1.7.2010); za novejše stavbe menjava oken še ne pride v poštev za subvencijo, ker so morala imeti že ob gradnji vgrajena ustrezno učinkovita okna. Tehnični pogoji za okna so zelo jasni: nova okna morajo imeti skupni toplotni prehod UW ≤ 1,0 W/m²K oziroma manj (manjša ko je U-vrednost, boljše je okno izolativno). To praktično pomeni troslojno zasteklitev in izboljšan distančnik med stekli (»topli rob« z linearno toplotno prehodnostjo ψ ≤ 0,060 W/mK). Okenski okvir mora biti lesen (lahko tudi les z aluminijasto oblogo zunaj) in seveda dobro toplotno izolativen, saj celotno okno mora dosegati zahtevano UW. Poleg kakovosti okna je ključna tudi vgradnja: zahteva se t.i. RAL montaža. Okno mora biti vgrajeno v predhodno ustrezno pripravljeno odprtino, mehansko sidrano, reža okoli okna pa zatesnjena v treh ravneh: z notranje strani paroneprepustno (zrakotesno), v sredini z izolacijskim materialom, na zunanjosti pa paroprepustno in vodoodporno. To prepreči nastanek toplotnih mostov in vdora vlage v stik med oknom in steno. Zahteva RAL vgradnje je v razpisu izrecno navedena, zato bomo morali ob zaključku predložiti fotografije poteka vgradnje, na katerih se vidi pravilno tesnjenje (običajno se uporabljajo posebni prožni trakovi ali pene). Prav tako je potrebno namestiti pripadajoče okenske police (notranje in zunanje) in morebitna senčila (rolete, žaluzije) na način, ki ne poslabša tesnjenja okenske rege. Vse to mora biti zajeto v računu izvajalca. Ta naj navede tip in število vgrajenih oken, njihove površine, tip stekel in okvirjev ter da je vgradnja izvedena po RAL smernicah. Subvencija za okna znaša 30% priznanih stroškov, pri čemer je določena zgornja meja 250 € na m² zamenjane okenske površine. To omejitev so s pozivom 114SUB-OB24 dvignili (prej je bila 150 €/m²), kar kaže na cilj, da pokrijejo približno tretjino stroškov kvalitetnih oken. Če zamenjamo 10 starih oken s skupno površino 20 m², in nas to z montažo vred stane npr. 10.000 € (500 €/m², kar je realna cena za troslojna lesena okna), nam Eko sklad povrne 30% – to je 3.000 €, kar znese 150 € na m². Ker je to pod mejo 250 €/m², dobimo polnih 3.000 €. Če pa bi bila okna zelo draga, recimo skupna cena 20.000 € (1.000 €/m² za posebna okna), bi 30% zneslo 6.000 €, vendar zaradi omejitve 250 €/m² bi dobili največ 20 m² × 250 € = 5.000 €. Ta omejitev preprečuje, da bi Eko sklad nesorazmerno financiral luksuzna ali izjemno draga okna. Priznani stroški vključujejo demontažo starih oken, nakup in vgradnjo novih oken, pa tudi nakup in vgradnjo senčil (npr. novih rolet), okenskih polic ter popravilo in zaključek špalet okoli oken. Subvencija pa ne pokrije stroškov menjave vhodnih vrat ali garažnih vrat. Ob oddaji vloge bomo morali predložiti kopijo gradbenega dovoljenja (da dokažemo starost stavbe oz. legalnost), račun izvajalca z vsemi zahtevanimi postavkami, dokazilo o plačilu in že omenjene fotografije (pred posegom – odprte pripravljene odprtine, med vgradnjo – z nameščenimi tesnilnimi trakovi, in po končani vgradnji – nova okna). Eko sklad bo tako preveril, ali so bila okna res vgrajena pravilno in ali ustrezajo zahtevanim specifikacijam. S pravilno zamenjavo oken ne bomo le pridobili subvencije, temveč tudi bistveno izboljšali bivalno ugodje in zmanjšali toplotne izgube pozimi.
Toplotna izolacija fasade
Toplotna obnova fasade spada med najučinkovitejše ukrepe za zmanjšanje rabe energije v hiši. Eko sklad (ukrep F) subvencionira izvedbo nove fasadne toplotne izolacije na zunanjih stenah starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe. Upravičene so stavbe z gradbenim dovoljenjem pred julijem 2010, ki praviloma še nimajo dovolj izolacije. Lahko gre za izolacijo povsem neizolirane fasade ali za dodajanje dodatne izolacije na obstoječo (tudi če je ta že prisotna, recimo 5 do 8 cm starega stiropora). V obeh primerih je cilj doseči nizko toplotno prehodnost zunanjih sten, skladno s sodobnimi standardi (U približno 0,15–0,20 W/m²K). Minimalna debelina izolacije v razpisu ni izrecno zapisana, posredno pa je razvidna iz zahteve, da mora biti naložba skladna z veljavnimi predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Praktično to pomeni, da se vgrajuje vsaj 15 do 20 cm toplotne izolacije, kar je odvisno od materiala. Material je lahko poljubni toplotnoizolacijski (EPS – stiropor, kamena volna, lesna vlakna ipd.), le da mora biti sistem kot celota ustrezen in fasada pravilno izvedena. Pri certificiranih fasadnih sistemih to zagotavlja izvajalec s svojo izjavo na računu. Eko sklad zahteva, da se pred pričetkom del fotografira obstoječe stanje vseh strani fasade (da je razvidno, kakšna je hiša brez nove izolacije), med izvajanjem pa fotografijo nameščene izolacije (da se vidi vrsta in debelina materiala) in po končanju še fotografije vseh štirih strani nove fasade (te fotografije so priloga k vlogi). Če se stara izolacija ne odstranjuje, temveč dodaja na obstoječo, je potrebno priložiti fotografijo, iz katere je razvidna sestava in debelina stare izolacije. Ppogosto se to reši z eno odstranjeno zaključno letvico ali odprtino, ki pokaže star sloj. To Eko skladu služi kot dokaz, da je skupna izolacija zadostna. Subvencija za fasado pokriva do 30% stroškov, največ 25 € na kvadratni meter toplotne izolacije. Ta omejitev na 25 €/m² je bila v tem pozivu zvišana (prej okrog 18 €/m²), da bolje pokrije dejanske stroške debelih izolacijskih slojev. V praksi 25 €/m² predstavlja približno tretjino do četrtino stroškov fasadnega sistema. Če izoliramo fasado površine 150 m² s 15 cm stiropora, ki nas skupaj z zaključnim slojem, odri in delom stane recimo 15.000 € (100 €/m²), je 30% od tega 4.500 €, vendar omejitev 25 €/m² pomeni največ 3.750 € (150 × 25) subvencije – prejeli bi torej 3.750 €. Če bi bil strošek nižji (npr. 80 €/m²), bi 30% znašalo 3.600 €, kar je pod mejo, zato bi dobili 3.600 €. Priznani stroški vključujejo celoten fasadni sistem: od priprave podlage, postavitve odra, nakupa in vgradnje izolacijskih plošč, lepil, sidranja, mrežice, zaključnega ometa, do vseh zaključnih obrob, okenskih špalet in del. Če fasado izvajamo hkrati z zamenjavo oken, se bo strošek zaključne obdelave špalet delil med obema ukrepoma. Pomembno je, da nam izvajalec izda račun s popisom del, iz katerega so razvidni kvadratura izolacije, debelina in vrsta izolacijskega materiala. Te podatke Eko sklad zahteva, saj se iz njih presoja ustreznost (debelina) in določi znesek sofinanciranja.
Postopek uveljavljanja subvencije
Da bi uspešno pridobili nepovratna sredstva, moramo paziti na pravilen postopek prijave in popolnost vloge. Vlogo oddamo po končani naložbi, vendar najkasneje dokler je javni poziv še odprt. 114SUB-OB24 je odprt do porabe sredstev oziroma do objave zaključka v Uradnem listu. Eko sklad svetuje, da se poslužimo elektronske oddaje vloge preko portala eUprava, saj je to najhitreje in omogoča sprotno dopolnjevanje, če kaj manjka. Na voljo je tudi možnost pošiljanja vloge po pošti ali osebno, ali celo skenirane vloge po e-pošti (na naslov vloge@ekosklad.si). Vendar pri teh načinih bodimo pozorni, da pošljemo vse zahtevane dokumente. Vloga se šteje za pravočasno, če prispe na Eko sklad pred zaprtjem razpisa. Obrazec vloge lahko vzamemo s spletne strani Eko sklada (na voljo je PDF obrazec “Vloga 114SUB-OB24”) ali pa izpolnimo e-vlogo na portalu eUprava. V obrazec vnesemo svoje podatke, podatke o objektu ter označimo, katere ukrepe smo izvedli, saj lahko uveljavljamo več ukrepov hkrati. Posebno pozornost namenimo izpolnitvi izjave o legalnosti in namembnosti stavbe: če nimamo gradbenega dovoljenja, bomo morali priložiti izpolnjen obrazec izjave, da je stavba zgrajena pred 1967 in je namembnost pravilna (ta izjava je priložena dokumentaciji razpisa). Popolna vloga mora vsebovati izpolnjen obrazec in vse obvezne priloge. To so običajno: kopija gradbenega dovoljenja (ali uporabnega dovoljenja oziroma izjave o legalnosti), računi izvajalcev za vse izvedene ukrepe, dokazila o plačilu teh računov (potrdila o nakazilu, lahko tudi potrdilo o odobritvi Eko kredita, če smo financirali na obroke), fotografije “pred in po” za posamezne ukrepe ter morebitne dodatne priloge specifične za ukrep. Na primer, za okna zahtevane fotografije in dokazila o RAL montaži; za kotel na biomaso bomo priložili še dimnikarski zapisnik in izjavo o uničenju stare peči; za toplotno črpalko vodno dovoljenje (če je voda/voda) ipd. Na spletni strani Eko sklada so za vsak ukrep naštete obvezne priloge – preverimo jih in jih vse priložimo, kajti nepopolne vloge bo Eko sklad naknadno pozval k dopolnitvi, kar podaljša čas obravnave. Ko Eko sklad prejme našo popolno vlogo, traja obravnava približno 2 do 3 mesece, da izdajo odločbo. Če smo vlogo oddali elektronsko preko eUprave, bomo odločbo prejeli v svoj e-vložišče (sicer po pošti). Odločba bo natančno navedla priznane stroške in znesek odobrene nepovratne spodbude. Če je karkoli nejasno ali bi Eko sklad potreboval še kakšno pojasnilo, nas lahko med postopkom pozove na dopolnitev. Zato navedimo tudi kontaktne podatke (telefon, e-mail) in spremljajmo komunikacijo. Ko prejmemo odločbo o dodelitvi subvencije, preverimo, ali so navedeni vsi ukrepi, ki smo jih zahtevali, in zneski. Odločba postane pravnomočna z vročitvijo vlagatelju in takrat se začne postopek izplačila. Izplačilo subvencije Eko sklad izvede predvidoma v 60 dneh od dokončnosti odločbe. Denar nam nakažejo na osebni bančni račun, ki smo ga navedli na vlogi. V praksi mnogi prejemniki poročajo, da je nakazilo pogosto še hitrejše. Če je dokumentacija urejena, je lahko denar na računu že v nekaj tednih po izdani odločbi. Za konec naj poudarimo, da se takšna investicija v energetsko obnovo hiše finančno obrestuje na dva načina: takoj, z znatno subvencijo Eko sklada, in dolgoročno, z nižjimi obratovalnimi stroški zaradi boljše učinkovitosti. Če povzamemo konkretno: s pomočjo Eko sklada lahko pokrijemo od 20% do 50% stroškov prenove, odvisno od ukrepov in stanja našega objekta. Javni poziv 114SUB-OB24 prinaša višje subvencije predvsem za izolacijo ovoja stavbe in zamenjavo oken ter za nekatere ogrevalne sisteme. Z dobro pripravljeno vlogo in pravočasno izvedbo lahko tako prihranimo več tisoč evrov. Pred začetkom projektov prenove je pametno narediti načrt s strokovnjakom (energetskim svetovalcem ENSVET ali projektantom) in se pozanimati, kateri ukrepi bodo prinesli največ učinkov. Ko pa se odločimo za naložbo, ne pozabimo izkoristiti razpoložljivih spodbud – Eko sklad vam bo stal ob strani pri finančni plati, da bo pot do energetsko varčne in posodobljene hiše lažja. Nepovratna sredstva so odlična vzpodbuda, da svojo hišo čim prej prenovimo in si zagotovimo nižje stroške ter višje udobje bivanja. S pravilno izpeljanim postopkom prijave bomo dosegli, da se nam del investicije povrne, preostali prihranek energije pa bomo občutili v družinskem proračunu še vrsto let.
Samooskrbna sončna elektrarna
Borzen je s 17. junijem 2024 objavil nov javni poziv JP-SO-02, ki subvencionira naložbe fizičnih oseb v samooskrbne sončne elektrarne brez letnega neto merjenja energije (po novi Uredbi o samooskrbi). Poziv je namenjen investitorjem stanovanjskih stavb, za katere je bila vloga za soglasje za priključitev oddana po 31. decembru 2023 oziroma za sisteme, vključene v novi samostojni sistem samooskrbe, kjer neto merjenje ne velja. Na razpolago je kar 30 milijonov evrov pomoči – 25 milijonov za individualne in 5 milijonov za skupnostne sisteme. Subvencijo lahko koristi vsak končni odjemalec električne energije na svojem merilnem mestu. To je lahko lastnik ali etažni lastnik stavbe ali njihov družinski član. Vlogo za subvencijo oddamo elektronsko prek Borzenove spletne aplikacije za samooskrbo (www.novasamooskrba.borzen.si). Pogoj za dodelitev subvencije je izgradnja novega fotovoltaičnega sistema, naložba mora biti zaključena (dograditev obstoječe elektrarne ni upravičena) in oprema ne sme biti prototipna ali rabljena. Če je v sistemu predviden baterijski hranilnik, mora imeti njegova shranjevalna kapaciteta vsaj 0,7-kratnik moči fotovoltaične naprave. Kar pomeni, da na primer sistem 10 kW zahteva najmanj 7 kWh baterije. Komponente (sončni moduli, pretvorniki, baterije) morajo ustrezati veljavnim varnostnim in tehničnim standardom (npr. CE-oznaka za uporabo v EU) ter predpisanim shemam priključitve na nizkonapetostno omrežje. Med upravičene stroške naložbe sodijo nakup in montaža PV sistema, morebitnega baterijskega hranilnika, pripadajoča električna in inštalacijska oprema ter gradbena dela, potrebna za namestitev. Subvencija se določi glede na nazivne kilovate (kW) vgrajene električne moči. Borzen tako prizna 675 € na kW za sisteme z baterijo oziroma največ 40 % upravičenih stroškov in 250 € na kW brez baterije oziroma največ 25 % stroškov za individualne sisteme. Za skupnostno samooskrbo znašata subvenciji 725 €/kW z baterijo (do 45 % stroškov) oziroma 300 €/kW brez baterije (do 30 % stroškov). Skupno se pri posamezni prijavi upošteva največ 80 % vsote priključnih moči vseh odjemnih mest skupaj. Na primer za povprečno hišo s 4 kW PV-napravami in 10 kWh baterije celotna naložba stane okrog 12.000 €. Od tega znaša subvencija z baterijo 675×4 = 2.700 € (kar je 22,5 % stroškov), brez baterije pa 250×4 = 1.000 € (25 % stroškov). V praksi so ti odstotki nižji, saj celotni stroški običajno presegajo zgornjo mejno vrednost, vendar primer jasno pokaže, da so subvencije občutno višje kot pri dosedanjem neto-meringu. Ko oddamo vlogo na Borzen, mora biti projekt že zaključen in obratovati (naložba je lahko izvedena od 1. 1. 2024 naprej). Pred vložitvijo vloge moramo torej kot vlagatelj pridobiti soglasje za priključitev od elektrooperaterja (primer: skleniti pogodbo o priključitvi glede na shemo PS.3A/PS.3B) in opraviti montažo sistema. Po namestitvi zbiramo potrebne dokumente: račune za nakup in montažo (vključno z navedbo znamke, tipa, nazivnih moči modulov, močjo baterije in njeno kapaciteto) ter dokaze o plačilu, soglasje za priključitev in pogodbo o uporabi sistema z elektrooperaterjem. Pri skupnostni samooskrbi so potrebni še statut ustanovitve skupnosti, seznam upravičencev in njihova soglasja za izvedbo projekta. Vse te priloge se po elektronski poti naložijo v Borzenovo aplikacijo. Vloge zbirajo Borzenov center za podpore od 17. junija 2024 dalje. Fizične osebe pošljete vlogo z izpolnjenimi obrazci in navedenimi dokazili (elektronska oddaja je edini način). Borzen nato preveri popolnost vloge in pogoje, ter izda odločbo. Po pozitivni odločitvi se izplača subvencija na bančni račun pooblaščenca vlagatelja. Ob tem je pomembno, da za en projekt ni bilo že prejeto drugih nepovratnih sredstev. Do konca lanskega leta je po prejšnjem javnem pozivu JP-SO-01 za samooskrbo veljalo letno neto merjenje – presežna proizvodnja električne energije se je “shranjevala” v omrežje in se kompenzirala z nadomeščanjem pomanjkanja proizvodnje v neaktivnem obdobju elektrarne. Nova ureditev JP-SO-02 tega ne omogoča. Če torej fotovoltaićni sistem proizvede več kot je takojšnja poraba, odvečno energijo sistem odda v omrežje, vendar ta energija ni priznana za kasnejšo porabo; medtem ko ob večji naši porabi, manjkajočo električno energijo plačujemo po tržni ceni. Zaradi tega je za samooskrbo po novem pogosto smiselno dodati baterijski hranilnik ali optimizirati porabo (npr. s pametnim upravljanjem). Torej pri neto merjenju smo do zadnjega dne imeli korist od vložene energije, pri novem sistemu pa je vsaka proizvedena kilovatna ura “porabljena” takoj ali plačana posebej. Ta sprememba vpliva na velikost sistema in ekonomiko investicije. Zato novi sistem spodbuja močnejše subvencije, še posebej z vključitvijo baterije. Za lažjo predstavo je tukaj primer izračuna za povprečno hišo. Recimo, da povprečno gospodinjstvo porabi okoli 4.000 kWh letno. Za to je smiselno namestiti približno 4-kW PV-naprav (približno 10 panelov po 400 W) in 8 do 10 kWh baterijo. Strošek takšne naložbe znaša okoli 12 do 15 tisoč evrov. Borzen v tem primeru ponudi do 2.700 € subvencije (675 €/kW z baterijo) ali 1.000 € (250 €/kW brez baterije). To pomeni, da subvencija pokrije skoraj četrtino investicije. Četudi bi investicija v sistem stala 15.000 €, bi še vedno dobili omenjene fiksne zneske (saj so nizki v primerjavi s cenami) in bi povrnili večji odstotek stroška – najvišje do 40 % z baterijo oziroma 25 % brez baterije. Takšna naložba (z letnimi prihranki stroškov elektrike, višjo vrednostjo nepremičnine in trajnostno dobičkonosnostjo) se običajno amortizira v petih do osmih letih. Za vse detajle o prijavi in podporo so glavni vir Borzenovi strokovnjaki. Borzen ima poseben center za podpore, kjer sprejemajo vloge in svetujejo vlagateljem. Telefonski stiki in elektronska pošta so objavljeni na njihovi spletni strani. Na voljo je tudi informacijska aplikacija za oddajo vloge. Poleg Borzena se lahko obrnemo tudi na lokalne energetske svetovalce ali center za obnovljive vire, kjer neodvisni svetovalci svetujejo lastnikom hiš. Prav tako je pomembno, da se dogovorimo z elektrooperaterjem (npr. Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje itd.) za priklop. Ti uredijo tehnične pogoje in pogodbo o priključitvi ter na koncu pogodbo o uporabi sistema. Pri razjasnitvi kriterijev nas lahko napotijo k ELES-u (operatorju distribucijskega sistema) ali pa nam svetujejo glede na pravilnik o samooskrbi z električno energijo. Če imamo vprašanja o dokumentih ali postopku, lahko odpišemo na kontaktni center Borzena (npr. prek e-pošte kontaktni.center@borzen.si) ali se oglasimo v eni izmed svetovalnih pisarn Borzena. Borzenova spletna stran in portali (trajnostnaenergija.si, eko-sklad.si, itd.) ponujajo podrobne informacije o aktualnem javnem pozivu. Zelo koristno je tudi, da se pred odločitvijo posvetujemo s proizvajalci ali monterji sistemov, ki nam lahko izračunajo optimizirano velikost in oceno prihrankov za naš dom. Vsekakor velja, da lahko z izkoriščanjem lastne sončne energije zmanjšamo stroške elektrike in hkrati prispevamo k trajnostni prihodnosti, pri čemer nam Borzenova subvencija pomembno pomaga premostiti začetne stroške.
pripravil: M.A.
